V mrtvem teku

G. Franco Juri v pismih bralcev nespodobno zatrdi o “ Ihanovo-Jeralovi tezi o skeptikih cepljenja kot vojščakih lobija proizvajalcev vitaminskih preparatov«. Glede na to, da sem imel precej medijskih objav, kjer bi lahko moje izjave napačno povzeli ali okrnili, zagotovo pa sem kdaj izrekel tudi kaj napačnega, ga prosim, da navede vir za njegovo trditev. Nedvomno ima del trdega jedra anticepilcev povsem konkretne finančne interese, o čemer obstaja obilica dokazov, kot je analiza poglavitnih virov dezinformacij na spletu in kar je bilo lepo ilustrirano v filmu Proticepilna zarota. Nedvomno so nasprotniki cepljenja precej heterogena družba in cepljenju nasprotujejo iz zelo raznolikih razlogov, ki jih po potrebi nadomestijo z drugimi. Precej ljudi je zmedenih zaradi nasprotujočih informacij na družabnih omrežjih, predvsem v obliki Youtube filmov ali privlačne retorike z enostavnimi floskulami o svetovni zaroti. Vsem pa je skupno nezaupanje v znanstvene dokaze. Ta pojav je zagotovo eden pomembnih izzivov našega časa za družboslovce. Veliko trditev g. Jurija glede epidemije in cepiv je povsem napačnih in na tem mestu ni prostora za navajanje nasprotnih dokazov. Če bi g. Juri preračunal, na osnovi lastno zapisane smrtnosti, kakšne posledice prinaša že dnevno več kot 1000 okuženih, bi lahko hitro ugotovil ceno ne-ukrepanja ter da zagotovo ni potrebno čakati virusa črnih koz.

Osredotočil bi se le na zadržke g. Jurija, za katere menim, da so skupni precejšnjemu deležu skeptikov cepljenja. G. Juri navaja, da zaupa svojemu imunskemu sistemu. Zagotovo je vsakdo slišal za primere težkega poteka bolezni zdravih in mladih ljudi, ki so bili ravno tako prepričani v svoj imunski sistem. Zanašanje samo na lastne občutke pomeni regresijo na čas pred razsvetljenstvom. Zdrava pamet in občutki nam vsak dan jasno pričajo, da se sonce vrti okrog zemlje. Pa vendar splošna izobrazba in družbeni konsenz glede znanstvene ugotovitve, kot je vrtenje Zemlje, preprečuje, da bi več ljudi nasprotovalo tej trditvi. Tudi glede koristi cepljenja je v medicinski in imunološki stroki tako rekoč popoln konsenz, nasprotujejo mu le posamezniki, ki jih ženejo različni vzgibi, da vzbujajo dvom v laikih, ki se na to področje znanosti ne spoznajo.

Med pandemijo smo naredili veliko nepotrebnih napak, vendar pogled na evropske države z visoko precepljenostjo in njihovo preseganje covid19 krize jasno pokaže, v kakšni situaciji bi lahko bili v Sloveniji z večjim zaupanjem v znanost. Bistvo in moč znanosti je dvom, vendar dvom na osnovi dejstev in razumevanja. Lahko bi izkoristili dostop do informacij na spletu za izboljšanje funkcionalne pismenosti in za pridobitev znanja o temah, o katerih govorimo, vendar to zahteva določen napor, tega se ne da naučiti v 5 sekundah kot v Matrici ali kot traja branje komentarja na Facebooku, niti v 1 uri, zato bi marsikomu koristilo zavedanje omejenosti lastnega znanja, vsem nam pa dolgoročno več informacij o znanstvenih vsebinah v medijih.

Bojim se, da nam bo zanikanje znanstvenih spoznanj in nekritično povzemanje »preprostih resnic« in pogosto celo laži iz družbenih medijev prineslo še veliko težav v bodočnosti, od vplivanja na delovanje političnega sistema do ključnih odločitev glede naše, slovenske in človeške, prihodnosti.