Nov pritisk na cene nepremičnin

»Od lesa, barve do betona - stroški tako rekoč vsakega posameznega materiala, ki se uporablja za gradnjo hiš v ZDA, se povečujejo. Za nekatere materiale je zvišanje cen od začetka pandemije preseglo sto odstotkov,« je nedavno o dogajanju na ameriškem trgu poročal portal Bloomberg. Višje cene gradbenega materiala se zdaj prelivajo v prodajne cene stanovanjskih nepremičnin, te ponekod že za več deset odstotkov presegajo cene iz predpandemičnega leta 2019. In pri nas?

Rast cen materiala in motnje v dobavi so izrazite. »Na začetku letošnjega leta so bili roki dobave najdaljši od aprila 2020 in zdaj dosegajo zgodovinske ravni. Zaradi zapoznelih učinkov epidemije covid-19 in s tem zmanjšane proizvodnje na svetovnih trgih primanjkuje polimerov (material za plastične izdelke), zaradi ponovne gospodarske rasti na Kitajskem pa se je zdaj spet izrazito povečalo povpraševanje po izdelkih iz jekla,« razlaga Gregor Ficko iz Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Zaradi epidemije so se namreč v večini delov sveta ustavili proizvodni obrati in dobavne verige so se pretrgale, hkrati s ponovnim gospodarskim zagonom pa opažamo izrazito povečano povpraševanje po materialu za gradbeništvo in cenovni pritisk. Učinek je imel zlasti zagon Kitajske. »Ogromni, za nas dimenzijsko popolnoma nepredstavljivi infrastrukturni projekti, ki jih že poldrugo desetletje izvajajo Kitajci, so se ponovno zagnali in temu je sledila tudi ogromna potrošnja gradbenega materiala.« Zgovoren je denimo podatek nemškega statističnega urada, da je Nemčija lani na Kitajsko zaradi ogromnih potreb tamkajšnjega gradbeništva izvozila kar polovico (50,6 odstotka) od izvoženih 12,7 milijona kubičnih metrov surovega lesa.

In kje so podražitve pri nas najobčutnejše? »Najbolj so se podražili plastični in kovinski materiali. Zrasle so tudi cene kamnin, opečnih in cementnih izdelkov in keramike, povprečno od deset do 30 odstotkov. Armaturno železo se je v povprečju od začetka leta do danes podražilo za 20 odstotkov, opečni in keramični izdelki za 30 odstotkov, bitumenski izdelki od pet do deset odstotkov ter plastični izdelki od 10 do 15 odstotkov.« Zvišale so se tudi cene lesa. Gregor Ficko opozarja še na zavračanje »malih« naročil, ki se po obsegu ne morejo kosati z naročili velikih podjetij.

Kolikšne podražitve si lahko obetamo pri že sicer visokih cenah stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji, v gradbenih podjetjih investitorjih ne želijo špekulirati. Pritrjujejo pa, da bremena dodatnih stroškov ne bodo mogli nositi sami, zlasti če bodo izredne razmere pri cenah in dobavi gradbenega materiala trajale dlje.

Cenovne pritiske že ugotavlja tudi uradna statistika. Prejšnji teden objavljeni podatki statističnega urada kažejo, da so gradbeni stroški za nova stanovanja v drugem četrtletju letos zrasli že tretje četrtletje zapored in za 7,2 odstotka presegajo ravni iz predkoronskega leta 2019. Ta kazalnik zajema stroške dela v gradbeništvu in stroške materiala. Sam indeks stroškov gradbenega materiala je bil julija (zadnji podatek) medletno višji kar za 17,3 odstotka. Indeks vključuje spreminjanje cen pri domačih ponudnikih za 43 skupin proizvodov za gradbeništvo od cementa, lesa, cevi in profilov iz plastičnih mas do peska, lepil, kovinskih konstrukcij in žičnih izdelkov.

Stanje na trgu gradbenega materiala že povzroča cenovne pritiske in podaljševanje rokov pri velikih državnih infrastrukturnih projektih. S tem nastajajo težave, saj imajo gradbena podjetja z naročniki sklenjene pogodbe s fiksnimi cenami in z dogovorjenim rokom izvedbe, oba pogoja pa morata biti izpolnjena zaradi črpanja sredstev EU. V Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije so največje javne naročnike, kot so podjetja DARS, 2TDK, direkciji za infrastrukturo in vode ter lokalno samoupravo že pozvali, naj upoštevajo nastale pokoronske razmere in pri dolgoročnih pogodbah skušajo poiskati take rešitve z izvajalci del, pri katerih si bodo bremena delili. Koliko se utegnejo podražiti javni projekti, ni jasno; da bodo že manjše korekcije pomenile visoke dodatne stroške, pa nakazuje podatek, da je bilo samo lani prek javnih naročil oddanih za 1,27 milijarde evrov gradbenih del.

»Če se bo pandemija nadaljevala, se bodo te težave samo še stopnjevale, to pa ni ravno najboljša napoved ne za gradbeno panogo ne za storitve, ki so z njo povezane,« zaključuje Gregor Ficko iz GZS.