24. 9. 2021 | Mladina 38 | Politika
Nedostojni poslanci
Zakon, ki bi uvedel verbalni delikt, je padel, a ga je vseeno podprlo 43 poslancev
Minister za verbalni delikt Aleš Hojs
© Borut Krajnc
Zdaj, ko je v parlamentu nenadoma, čeprav le za las, padel koalicijski predlog sprememb zakona o javnem redu in miru, v katerem so bile predvidene drakonske kazni za vse, ki s svojim vedenjem žalijo druge (predvsem javne funkcionarje), se na prvi pogled zdi, da je zmagal tisti del politike, ki zavrača verbalni delikt. Ploskanje 44 poslancev, ki so nasprotovali zakonu, je bilo verjetno res iskreno. Iskreno je tudi politično nasmihanje ob dejstvu, da vlada v parlamentu nikoli nima večine.
Seveda gre za privid, nič ni bolje, kot naj bi bilo poprej. Triinštirideset poslancev je podprlo »pravno skrpucalo«, ki je bilo namenjeno strašenju vladnih kritikov in ki bi hkrati policiji omogočilo, da čisto arbitrarno oglobi kogarkoli in kadarkoli. Policisti bi lahko arbitrarno presodili, da je neki vzklik žaljiv in da bo povzročil škodo. Evolucija padlega zakonskega predloga jasno dokazuje, da je bil njegov namen kaznovati tiste, ki si upajo verbalno postaviti po robu politiki. Ali je to na Kredarici ali na Trgu republike, je čisto vseeno. To, kar je podprlo 43 poslancev koalicije, nima ničesar z demokracijo.
Pretiravamo? Ne. Užaljeni odzivi dveh pomembnih politikov z vladne strani obtožbam o poskusu uveljavitve verbalnega delikta pritrjujejo. Prvi je seveda samorasli, endemitski Aleš Hojs. Ta je po glasovanju v državnem zboru užaljeno zapisal, da opozicijske stranke podpirajo, »da se na javnih mestih lahko pljuva, zasmehuje, žali, nadleguje in drugače neprimerno obnaša, brez kazni«. To seveda ni res, že sedanji zakon o javnem redu in miru kaznuje »nedostojno vedenje«. Kdor s svojim vedenjem povzroči vznemirjenje, razburjenje, kdor koga z vedenjem ogroža, kdor z žaljivimi besedami in dejanji škoduje posamezniku ali skupini ali uradni osebi, kdor se torej nedostojno vede, je lahko oglobljen že zdaj. Hojs seveda namenoma zavaja ali pa sploh ne pozna prekrškovnega prava.
Drugi takšen poslanec je, eden in edini, Branko Grims. Po padcu zakonskega predloga je tvitnil, da »živalsko tuljenje levičarskih poslancev v državnem zboru od navdušenja ob padcu zakona, ki bi pred pouličnim nasilništvom zaščitil vse prebivalce Slovenije (tudi matere, otroke, starejše), je jasno pokazalo, kdo so resnični avtorji in kurjači pouličnega nasilja – levega fašizma v Sloveniji!« Za to, da so temu zakonu nasprotovali tudi pravniki, mu je bilo vseeno.
Zaradi miru in dobre volje se tokrat raje vzdržimo komentarja Grimsovih besed.
Koalicija se seveda ne bo dala, protestnike, kritike, aktiviste bo gotovo skušala utišati drugače.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.