Ameriški posel

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec (NSi) se je na začetku septembra sestal s predstavniki družbe Westinghouse, multinacionalke, ki se ukvarja z jedrsko tehnologijo – pred 50 leti je z reaktorji opremila Jedrsko elektrarno Krško. Na ministrstvu so sestanek opisali takole: na njem naj bi bili izmenjali »poglede in dobre prakse na področju jedrske energije«, znova so izrecno zanikali, da bi sprejeli kakršenkoli »dogovor ali zavezo« v zvezi s projektom gradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2).

Enako so zanikali že decembra lani, ko je minister Vrtovec v družbi zunanjega ministra Anžeta Logarja in državnega sekretarja Blaža Košoroka obiskal takrat že razpadajočo administracijo predsednika Donalda Trumpa in podpisal memorandum o razumevanju v zvezi s strateškim civilnim jedrskim sodelovanjem med Slovenijo in Združenimi državami Amerike. Čeprav so tudi takrat trdili, da ta ne prinaša nobenih zavez, je minister Vrtovec ravno sredi julija letos družbi GEN energija izdal energetsko dovoljenje za projekt JEK2. Takoj po počitnicah pa se je sestal s predstavniki Westinghousa.

Zanimivo je še, da je ta prek španske podružnice ustanovil novo podjetje v Krškem – to je odprlo bančni račun in začelo poslovati ravno 13. marca lani, na dan nastopa Janševe vlade. Podjetje je odprlo tudi spletno stran v slovenščini in začelo komunicirati ob pomoči najete trženjske agencije. Na začetku septembra je Westinghouse denimo sporočil, da je podpisal ekskluzivno pogodbo z Ukrajino, kjer bo v več že delujočih jedrskih elektrarn vgradil svoje reaktorje, slovensko javnost pa nagovarja z zapisom, da Westinghouse z jedrsko tehnologijo »zagotavlja podporo Sloveniji pri prehodu v brezogljično prihodnost«.

Na ministrstvu za infrastrukturo sicer glede nadaljnjih postopkov niso konkretni, ponavljajo pa, da odločitve o gradnji še ni. Energetsko dovoljenje, ki so ga izdali poleti, naj bi zgolj omogočalo izvedbo upravnih postopkov in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje o JEK2. »Gre za prvo v seriji upravnih odločitev, ki so nujni pogoj za to, da investitor, upoštevajoč finančne okvire in sposobnosti, sprejme odločitev o investiciji,« navajajo.

Številni poznavalci pri projektu JEK2 svarijo pred ponovitvijo zapleta, kakršnega smo denimo doživeli pri gradnji TEŠ6, katere strošek se je podvojil na 1,4 milijarde evrov, danes pa prinaša veliko izgubo. »Gradnja 2. bloka JE se dogaja na enak način kot TEŠ 6. Nobena od posameznih etap še ne pomeni ‘odločitve o gradnji’, dokler ne ugotovijo, da ni poti nazaj. Zgodba o kuhanju in žabi. Še enkrat!« je na Twitterju posvaril nekdanji minister Pavel Gantar.

Vse več je tudi pozivov, da bi morali o JEK2 odločiti volivci na referendumu. V sosednji Italiji je bil denimo prvi referendum leta 1987 po nesreči v Černobilu, na njem pa so se ljudje izrekli proti jedrski energiji. Pred dobrim desetletjem je italijanska vlada oživila načrte za uvedbo jedrske energije, a se je zgodila nesreča na Japonskem in leta 2011 so spet imeli referendum, na katerem so se volivci izrekli proti. Na ministrstvu za infrastrukturo o referendumu o JEK2 pravijo, da je »predviden že z odlokom državnega zbora, ki je bil sprejet leta 2015«.