Tank na tank

Ko to pišem, še ni znano, ali bo DZ sprejel Resolucijo o opremljanju SV do leta 2035. Jasno pa je, da se obeta radikalno povečanje vojaških izdatkov in angažiranja SV v tujini. Izdatki naj bi se skoraj podvojili na vsaj 2 % BDP, zlasti zaradi oboroževanja, za kar je že v letih 2021–2023 predvidenih 491 mio €. (Za primerjavo: za investicije v zdravstvu je predvidenih le 360 mio €.) Bistveno naj bi se povečal tudi angažma SV v tujini, in to ne v mirovnih operacijah OZN, ampak pri »nevtralizaciji vojaških groženj v okviru 5. člena Severnoatlantske pogodbe«, tj. konfrontaciji z Rusijo. V tujino naj bi pošiljali največje enote, tudi bataljonsko skupino. (Za primerjavo: trenutno je v Latviji en vod SV.) Ker Slovenija srednjeročno ni vojaško ogrožena in ker SV tudi sicer ni organizirana za obrambo države, ampak za vojaško-policijske operacije v tujini in na meji, taka usmeritev koristi le tuji vojaški industriji in posrednikom. Naše državljanke in državljani se tega zavedajo: po Natovi majski raziskavi jih je 70 % proti povečanju izdatkov, večina nasprotuje tudi operacijam zunaj J in JV Evrope, vključno z latvijsko (Ninamedia, januar 2020).

Dosedanje parlamentarne odločitve torej ne izražajo razpoloženja državljank in državljanov. Ti nočejo vzdrževati pomožne sile Nata. Zato je čas, da jih pritegnemo v odločanje o alternativah: oboroženi nevtralnosti ali razpustitvi SV ob ohranitvi njenih koristnih zmogljivosti. Dokler odločitev ni sprejeta, pa je treba nehati metati denar v sod brez dna!