Zaključni (iz)let v Glasgow

Premier Janez Janša, njegova varnostnika, fotograf in snemalec, ministri Andrej Vizjak, Jernej Vrtovec in Andrej Šircelj – to je le osem od skupno 54 članov slovenske delegacije, ki se bo v prvi polovici novembra udeležila 26. zasedanja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP26) v Glasgowu.

Odprava bo stala 1,2 milijona evrov, postavlja pa se vprašanje, kaj bo Slovenija, predsedujoča Svetu EU, na tem zasedanju sploh zastopala. V uradnem vladnem gradivu so v ospredju operativne podrobnosti zasedanja v Glasgowu, ne pa vsebina. Povsem jasno je, da Slovenija, država, ki ta čas predseduje Svetu EU, v boju proti podnebnemu zlomu ne bo predlagala nič posebnega. »Že sam obseg in vsebina ’slovenskega stališča’« sta povedna. »Gre za dva odstavka, ki se začneta z navedbo, da je mnenje Slovenije enako sprejetemu stališču EU. Nobene lastne, specifične agende torej,« pojasnjuje okoljevarstvenik Andrej Gnezda iz Umanotere.

Iz uradnega gradiva, pripravljenega za Glasgow, je mogoče sklepati, da se slovenska delegacija bolj kot na vsebino in podnebje osredotoča na operativo – na srečanja, mreženje in fotografiranje. Kako bi lahko bilo drugače? Eden ključnih članov delegacije, okoljski minister Andrej Vizjak, je ne le davčni skeptik, ampak tudi podnebni. Na vprašanje, ali verjame, da ima človek vpliv na podnebne spremembe, je že na zaslišanju pred zasedbo ministrskega položaja odgovoril: »Jaz vam lahko samo povem, da so spremembe tukaj. ... To ni stvar verovanja ali ne verovanja, to je stvar, bi rekel, dolgoročnega in kratkoročnega pripravljanja na rešitve nastajajočih problemov.« Odnos do biotske pestrosti je pokazal s predlogom, da bi bilo treba revidirati zaščitena območja Natura 2000 in poenostaviti »izkoriščanje« teh območij. Verjetno je Vizjak tudi edini okoljski minister v Evropi, ki je leta 2020 kupil delnice naftne družbe in doživel 86,75-odstotni referendumski »ne« ljudstva.

Drugi Janšev minister Jernej Vrtovec, ki bo prav tako v Glasgowu, se je nedavno javno norčeval iz tega, da neke ceste še ne gradijo, ker zaradi dveh zaščitenih živalskih vrst teče presoja njenih vplivov na okolje. Ena izmed uslužbenk ministrstva za okolje, ki bo imela v delegaciji v Glasgowu status »glavne podnebne pogajalke«, pa v intervjujih razlaga, da »obožuje letala«.

»Slovenija bi morala še posebej kot predsedujoča EU doma z resnimi ukrepi in politikami pokazati, da misli resno v spopadanju s podnebno krizo. Dogaja se ravno nasprotno,« pravi Gnezda. Podnebni zakon je obtičal v predalu, državni zbor pa ne želi razglasiti podnebne in okoljske krize. »Podnebno strategijo je politika (nezakonito!) izrabila kot podlago za izdajo energetskega dovoljenja za drugi blok jedrske elektrarne, ministrstvo za okolje pa pripravlja tako imenovano shemo kritja posrednih stroškov, ki v praksi pomeni, da bomo največjim industrijskim onesnaževalcem in porabnikom energije podelili več deset milijonov (skupno morda celo slabih 100 milijonov evrov) iz Podnebnega sklada kot subvencijo za nakup energentov. Tudi minister Vrtovec je izpustil priložnost, da na srečanju ministrov za energijo začne razpravo o izstopu Unije iz ECT, to je mednarodne pogodbe, ki postaja vse večja in predvsem zelo draga ovira na poti do razogljičenja.«

Kako uspešen bo podnebni vrh v Glasgowu na svetovni ravni, je težko napovedati. »Nekaj optimizma se kaže, saj so ZDA podvojile zavezo glede podnebnih financ, Turčija je napovedala ratifikacijo pariškega sporazuma, Kitajska ustavitev gradnje elektrarn na premog v tujini, ’peak’ izpustov do leta 2030 ter razogljičenje do leta 2060. To sicer ni dovolj, a te cilje utegne po nekaterih napovedih zaostriti,« še pravi sogovornik iz Umanotere.