29. 10. 2021 | Mladina 43 | Pisma bralcev
V mrtvem teku
V zadnjih tednih sem budno spremljal polemiko, ki jo je sprožil Franco Juri s svojim prvim pismom, in v zadnji Mladini mu spet odgovarja dr. Tom Turk. Ker se mi zdi, da Turk s pisanjem o prehranskih dodatkih odvrača pozornost od jedra problema, bi rad navedel nekaj pomembnih vidikov in dejstev. Trditev, da so necepljeni neodgovorni in da ogrožajo druge, nima prav nobene resne podlage. Kdor se tako kot Juri v dobrem letu in pol pandemije ni okužil (ali pa je bolezen prebolel brez pravih simptomov), je zelo verjetno ravnal prav. Poleg tega sveže testirani necepljeni veliko težje prenašajo okužbo kot netestirani cepljeni. Če pravilno interpretiramo številke, ugotovimo, da imamo pri dveh milijonih prebivalcev dober milijon cepljenih, 600.000 prebolevnikov, vsaj še 200.000 »neuradnih« prebolevnikov, ostalo pa so otroci in mladostniki, ki so premladi za cepljenje. Torej je večina Slovencev že prišla v stik z virusom – od kod naj bi potem prišla armada tistih, ki baje ogrožajo skupnost? Poleg tega v Sloveniji že osem mesecev nimamo nobene presežne umrljivosti, zato strogi omejevalni ukrepi nimajo nikakršne stvarne podlage.
V EU so registrirana štiri cepiva proti SARS-CoV-2, od tega se je za tri pokazalo, da niso primerna za vse starostne skupine, samo cepivo Comirnaty družbe Pfizer/BioNTech je (še) brez omejitev, pa tudi tu lahko pride do zapletov in možne okvare srčne mišice. Da so bila cepiva odobrena po močno skrajšanem postopku, pa dokazuje usoda cepiva družbe CureVac, ki je malce zamudilo s prijavo in je zato podvrženo normalnemu testiranju, ki bo trajalo še kar precej časa, vsekakor dlje kot ta pandemija. Doslej namreč še ni znana nobena pandemija kake virusne bolezni dihal, ki bi trajala več kot dve leti. Torej lahko pričakujemo, da bo pandemije konec enkrat pozno spomladi 2022. Če ne bo tako, bo to zanesljiv znak, da je bila pandemija bodisi umetno sprožena ali umetno podaljšana.
Vedno spet preberemo, da je velika precepljenost potrebna za dosego tako imenovane čredne imunosti. Žal pa ideje o čredni imunosti nimajo prav nobene znanstvene podlage. Doslej je uspelo s cepljenjem doseči čredno imunost samo v dveh primerih: pri otroški paralizi in pri črnih kozah. Pri koronavirusih (pa tudi pri virusih gripe) je to popolnoma nemogoče, čredna imunost je mogoča samo po naravni poti, kar se je zgodilo sto let nazaj pri španski gripi, a tam je bil krvni davek ogromen. Edina prava pot je torej kombinacija cepljenja, previdnosti, odstranjevanja aerosolov z učinkovitim prezračevanjem, krepitve imunskega sistema in zdravljenja obolelih. Trditve, da je edina rešitev cepljenje, so neresne, nestrokovne in škodljive. Globalni eksperiment s cepljenjem po možnosti celotne populacije je neznanstven in neetičen. Znanstven pristop bi bil tak, da bi v nekaterih državah precepili veliko večino prebivalstva (kot so storili v Izraelu), v drugih pa samo 25-30% najbolj ranljivih in izpostavljenih, ostali pa bi postali imuni po naravni poti. Potem bi lahko primerjali rezultate in tako pridobili izkušnje za bodoče epidemije in pandemije.
Glavni članek
V mrtvem teku
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.