Manj vojakov, več denarja

Slovenska vojska ima že nekaj časa lično spletno stran, kjer so zbrane vse informacije o tem, kako postati dober slovenski vojak. Torej, kakšna je naša vojska, kdo so pripadniki in pripadnice, kakšno oborožitev uporabljajo, zapisane so tudi besede o vrednotah in standardih, o enakosti spolov. Med drugim vojska objavlja statistiko, podatke, kako velika je stalna sestava in koliko je pogodbene rezerve.

Podatki so pomembni, med politiki se je namreč razširilo prepričanje, da je Slovenska vojska premajhna, tako mislijo tudi nekateri obramboslovci. V novi resoluciji o splošnem in dolgoročnem programu in razvoju vojske, ki v parlamentu še ni bila sprejeta, saj Levica o njej zahteva referendum, je denimo zapisano, da naj bi Slovenska vojska čez dober ducat let imela 7000 pripadnikov stalne sestave in 3000 pripadnikov pogodbene rezervne sestave. To število je posledica opisa del in nalog, resolucija med drugim denimo predvideva, da bo lahko najmanj 10 odstotkov stalne sestave kadarkoli sodelovalo v zavezniških operacijah v tujini. Za vse to sta potrebna prava oborožitev in dovolj denarja. Resolucija tako predvideva zvišanje izdatkov države za vojsko. Tista zlata dva odstotka BDP, ki smo ju obljubili Natu, naj bi dosegli do leta 2035.

Pustimo vprašanji, ali res potrebujemo takšno vojsko in kaj počnejo naši vojaki na latvijsko-ruski meji, tokrat ob strani, vrnimo se k številu vojakov. Ko je marca 2020 Matej Tonin postal minister za obrambo – »na ta resor prihajam predvsem kot gasilec, gasit požar, in šele ko bo ta pogašen, se bo lahko začela rekonstrukcija,« je dejal –, je obljubil, da bo takoj izboljšal kadrovske trende. Ministrstvo za obrambo je mesec poprej, februarja 2020, podpisalo pogodbo za oglaševanje Slovenske vojske, s katerim naj bi mlade prepričali, naj se zaposlijo v njej. Točno v tem oglaševanju je Tonin videl enega izmed bistvenih ukrepov za popolnitev stalne sestave. Navsezadnje se je ravno zato poleti tudi sam prelevil v vojaka, se plazil po tleh in metal bombe.

A oglaševanje ne deluje. Ne delujejo niti ponujene ugodnosti in zakonske spremembe. Ko je Matej Tonin prevzel ministrstvo za obrambo, je bilo v stalni sestavi Slovenske vojske 6353 vojakov, leto in pol kasneje, septembra letos, jih je bilo 6346. Malo bolje je pri pogodbeni rezervi, marca 2020 je štela 660 oseb, septembra 2021 pa 694. Skupaj je bilo torej septembra le 7040 vojakov, premalo za visokoleteče cilje. Pred desetimi leti je bilo to število za 2000 višje.

Zapišimo pod črto: 1,2 milijona evrov vredna oglaševalska akcija ni rodila sadov. Seveda obstajajo mesečna nihanja, odhodi in prihodi, a Toninu kljub nasmehu in trudu ni uspelo doseči glavnega cilja. Država kupuje novo orožje, havbice in oklepnike, nazadnje pa lahko zmanjka vojakov, ki naj bi to opremo uporabljali.

Mogoče pa si je treba vprašanje postaviti drugače: kakšno domovino ustvarja politika, če pa je vedno manj ljudi, ki želijo biti v njeni službi? Pri vojski pač ne gre samo za denar, za vozniški izpit, znoj in blato, kdo se sploh hoče boriti za državo, ki počasi razpada?