Pozabite Igorja Zorčiča

Poslanec, ki solira iz koristoljubja

»Mislim, da je v tem trenutku naredil tisto, kar je moral, in da mu bo to predvsem koristilo.« Tako je vodja poslanske skupine SDS Danijel pohvalil predsednika državnega zbora in nepovezanega poslanskega solerja Igorja Zorčiča, ki je ob obstrukciji opozicijskih poslancev ostal v parlamentarni dvorani. Njegova prisotnost je koaliciji omogočila, da je potrdila svoje zakonske predloge in zavrnila opozicijske – prestavljeno je bilo le glasovanje o kandidatu za ustavnega sodnika, ki za izvolitev potrebuje vsaj 46 glasov.

Med zakonskimi predlogi, ki so v torek dobili zeleno luč za nadaljnje glasovanje, je predlog sprememb zakona o dohodnini. Z njim želi vlada pred volitvami – in kljub izredno povečani globalni negotovosti zaradi covidne in energetske krize ter ob rekordnem proračunskem primanjkljaju – uzakoniti davčne ugodnosti, zlasti za premožne z najvišjimi prejemki in premoženjem za oddajo. Predlog naj bi že prihodnje leto povzročil izpad 247 milijonov evrov javnofinančnih prihodkov, ob dokončni uveljavitvi leta 2025 pa bo izpad znašal 846 milijonov evrov. Čeprav minister za finance Andrej Šircelj vztraja, da se bodo davčni odpustki prelili v večjo potrošnjo, Fiskalni svet opozarja, da tega vlada ne utemeljuje z nobeno analizo ali izračuni. Na torkovi seji je bil predlog dohodninskega zakona v drugem branju izglasovan s 43 glasovi za, glasova proti, ki nista spremenila nič, pa sta poleg Zorčiča prispevala še Branko Simonovič in Robert Polnar.

Zaradi sklepčnosti parlamenta, ki jo je zagotovil Zorčič, je glasovalni stroj vlade v torek potrdil tudi primernost predloga zakona o dolgotrajni oskrbi za nadaljnjo obravnavo, čeprav je bil deležen številnih kritik stroke. Obravnaval naj ne bi ključnih dejavnikov dolgotrajne oskrbe, kot so viri financiranja, delovanje in razvoj javne mreže izvajalcev, upravičenost uporabnikov do storitve ter kadrovskih, prostorskih in drugih standardov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, so opozorili denimo v skupnosti socialnih zavodov. Kot primeren je bil potrjen tudi predlog zakona o igrah na srečo, ki prinaša liberalizacijo prirejanja teh. Med drugim mu ostro nasprotujeta humanitarni organizaciji Rdeči križ in Karitas, ker bo imel škodljive posledice za širšo družbo.

Igor Zorčič se je na očitek, da sodeluje s koalicijo, odzval z inovativnim pojasnilom – češ da kot predsednik državnega zbora pri odločanju o obstrukciji »ni tako svoboden kot ostali poslanke in poslanci, saj mora organizirati sejo«. To ne drži, kajti poslovnik državnega zbora določa, da predsednik državnega zbora lahko v odsotnosti določi podpredsednika, ki ga bo nadomeščal. Poslovnik celo določa, da če predsednik sam ne določi podpredsednika, ga samodejno nadomešča najstarejši podpredsednik. To bi bil na torkovi seji prisotni Branko Simonovič. Igor Zorčič je torej v torek s prisotnostjo zgolj in samo pomagal koaliciji in – tako vsaj misli – tudi sebi.