Zakaj Fifa tako hiti

Fifa je razgalila načrt, ki predvideva uvedbo svetovnega prvenstva na vsaki dve leti

Mednarodna nogometna zveza (Fifa) že nekaj tednov izrazito lobira, da bi se po hitrem postopku sprejel načrt za nadaljnji razvoj nogometa. Načrt je predstavil nekdanji legendarni trener Arsene Wenger, ki zdaj deluje kot vodja sektorja za globalni razvoj nogometa pri Fifi. Predlog predvideva, da bi se nogometno svetovno prvenstvo odvilo na vsaki dve leti, kar bi v praksi pomenilo, da bi se število mundialov podvojilo. Ti zdaj namreč potekajo na vsaka štiri leta. Na osnutek spremembe koledarja mednarodnih tekem so se ostro odzvali predvsem nogometni navijači, a vsekakor je veter upora mnogo šibkejši, kot je bil ob predstavitvi projekta evropske superlige, ki jo je v aprilu zakrivil ducat umazanih superbogatih klubov in je poleg tega bil praktično v kali zatrt s strani širše javnosti. Pri projektu vztrajajo namreč le še tri superzadolženi klubi, ki v tem tekmovanju vidijo svetlo luč na koncu tunela neurejenih financ.

Fifa je razgalila načrt, ki predvideva uvedbo svetovnega prvenstva na vsaki dve leti. Plan tudi predvideva igranje kontinentalnih prvenstev vsaki dve leti. To bi pomenilo, da bi se tudi evropsko prvenstvo igralo na vsaki dve leti. Fifa tako predlaga večje število mednarodnih tekem med reprezentancami, a Wenger s svetovalci opozarja, da bi število tekem ostalo bolj ali manj nespremenjeno. To naj bi dosegli na račun manjšega števila kvalifikacijskih tekem. Po oceni Fife so te tekme za navijače neprivlačne in nezanimive. Povedano drugače, Fifa s temi tekmami ne zasluži dovolj.

Vsi, ki le bežno spremljajo šport, se še kako dobro zavedajo, da nogometno svetovno prvenstvo sodi med največje športne dogodke na svetu.

Poglavitni razlog napovedane reforme reprezentančnega nogometa je seveda povezan z maksimizacijo dohodkov. Vsi, ki le bežno spremljajo šport, se še kako dobro zavedajo, da nogometno svetovno prvenstvo sodi med največje športne dogodke na svetu. Sodi med tiste mega dogodke, kjer se prilivi beležijo v milijardah evrov. Fifa v času mundiala beleži rekordne prihodke iz naslova televizijskih pravic, prodaje licenc in pokroviteljskih pogodb. To je Fifina kokoš, ki nosi zlata jajca.

Finančni izkazi so izrazito povedni. Prihodki Fife so v letu 2018 znašali 4,6 milijarde dolarjev. Tistega leta je v Rusiji potekalo nogometno svetovno prvenstvo. Kakšni pa so prihodki Fife v obdobju pred in po svetovnem prvenstvu? Kumulativno so v obdobju med leti 2015 in 2020 (z izjemo prej omenjenega leta 2018) prihodki Fife znašali 2,8 milijarde dolarjev. K temu skromnemu znesku v obdobju petih let je nekoliko pripomogla tudi globalna pandemija, ki je oklestila tudi bančne račune pri Fifi. Zato je predlagana reforma o mundialih na dve leti edina logična poteza z vidika financ. Fifa želi dodatno razviti nogomet in s tem tudi povečati svoje prihodke.

Fifa predlaga večje število mednarodnih tekem med reprezentancami, a Wenger s svetovalci opozarja, da bi število tekem ostalo bolj ali manj nespremenjeno. To naj bi dosegli na račun manjšega števila kvalifikacijskih tekem. Po oceni Fife so te tekme za navijače neprivlačne in nezanimive. Povedano drugače, Fifa s temi tekmami ne zasluži dovolj.

Fifo namreč moti tudi dejstvo, da ima evropska nogometna zveza (Uefa) večje in bolj stabilne prihodke. Nihanja so pri Uefi manjša, saj ta glavnino prihodkov ustvari s pomočjo klubskih tekmovanj. Vpliv evropskega prvenstva v nogometu je seveda opazen, a ni tako bistven, kot je učinek svetovnega prvenstva pri Fifi. Uefa je namreč od leta 2015 vedno zabeležila vsaj 2,5 milijarde dolarjev prihodkov. Evropsko nogometno prvenstvo in mednarodna klubska tekmovanja so Uefi v letu 2016 prinseli kar 5,6 milijarde dolarjev prihodka. Tudi zato Uefa z Aleksandrom Čeferinom na čelu ne podpira Fifine predlagane reformacije mednarodnega koledarja reprezentančnih tekem.

Fifa namerava z reformo razširiti tudi število udeleženk na teh velikih dogodkih. Teza, da bo nogomet zdaj bolj vključujoč, vsaj delno drži. S povečanjem števila udeležencev se tudi razširi krog držav, ki se bodo lahko sploh prvič uvrstile na mundial. Ne glede na državo je osnovna oprema za igranje tekem povsod enaka. Seveda, tudi razvoj športne infrastrukture in vlaganje v šport predstavljata enega od faktorjev, ki vplivata na kakovost nogometne reprezentance.

Batarfi in Reade v svojem članku opozarjata, da višji bruto družbeni proizvod na prebivalca pomaga državam do zmag, a število prebivalcev to zavira. V mednarodnem nogometu smo priča konvergenci, saj se je kakovost manjših držav bistveno izboljšala. Za razliko od klubskega nogometa je reprezentančni nogomet nekoliko bolj izenačen, saj je vrh najboljših ekip veliko širši zaradi skromnejšega vpliva finančnih injekcij na rezultate. Zato se lahko praktično na vsakem velikem tekmovanju zgodijo prijetna presenečenja, leta 2016 je to predstavljal trimilijonski Wales, ki se je uvrstil v polfinale evropskega prvenstva. Leta 2018 je v finalu svetovnega prvenstva igrala štirimilijonska Hrvaška. Letos se je v polfinale evropskega prvenstva uvrstila skoraj šestmilijonska Danska.

Predlagano reformo so - podobno kot projekt evropske superlige - ostro obsodili navijači po vsem svetu. Apelu za ustavitev Fifinih načrtov se je pridružilo 58 navijaških skupin s celega sveta. Navijači so jasni in enotni, da se mora nogomet spremeniti, a spremeniti se mora na bolje. Navijači opozarjajo, da si ogleda tekem ljubljene ekipe na svetovnem prvenstvu iz različnih razlogov ne bodo mogli več privoščiti. Navijači tudi poudarjajo, da je čar svetovnrga prvenstva v tem, da poteka enkrat na štiri leta. Ne potrebujemo več nogometa, ampak potrebujemo boljši nogomet. Nogomet, ki ne bo izkoriščal in še poglabljal obstoječih razlik, ampak bo skrbel, da se le-te zmanjšajo. Morda prav na račun nižjih prihodkov Fife.

Fifo namreč moti tudi dejstvo, da ima evropska nogometna zveza (Uefa) večje in bolj stabilne prihodke. Nihanja so pri Uefi manjša, saj ta glavnino prihodkov ustvari s pomočjo klubskih tekmovanj. Vpliv evropskega prvenstva v nogometu je seveda opazen, a ni tako bistven, kot je učinek svetovnega prvenstva pri Fifi. 

Fifa pa žal trenutno ni zmožna na dialog z drugimi relevantnimi deležniki. Nenazadnje vodilni možje pri Fifi tudi igralcev niso kontaktirali. Na vsak način bi radi čimprej speljali reformo in implementirali izvedbo prvenstev na dve leti. Ukrep je tudi razumljiv s političnega vidika, saj je pred vrati mundial v Katarju. To se bo začelo čez več kot leto dni, a protesti in pozivi k bojkotu zaradi sistematičnega kršenja človekov pravic so čedalje pogostejši. Fifa skuša torej (tudi) preusmeriti pozornost od nečednosti in nepravilnosti, ki so se dogajale v sklopu priprav na svetovno prvenstvo leta 2022.

Ampak Fifa je odločna, da bo šport in svoj ugled – kar ga je še ostalo – še naprej prodajala za nekaj milijonov dolarjev. Najboljši ponudniki si lahko obetajo, da bodo v prihodnje na vsake dve leti, kupili pozornost in naklonjenost množic, ki obožujejo nogomet. Spremembam so naklonjene predvsem nacionalne in regijske zveze v nogometno manj razvitih državah. Fifa ne želi izgubljati časa, zato je za konec decembra napovedala sestanek vseh nacionalnih zvez. Tam bodo skušali sprejeti odločitev, ki bo sprejemljiva za vse in v dobro vseh. Nedvomno pa bo ideja blagodejno vplivala na blagajno krovne nogometne zveza.

Uefa je od leta 2015 vedno zabeležila vsaj 2,5 milijarde dolarjev prihodkov. Evropsko nogometno prvenstvo in mednarodna klubska tekmovanja so Uefi v letu 2016 prinseli kar 5,6 milijarde dolarjev prihodka. Tudi zato Uefa z Aleksandrom Čeferinom na čelu ne podpira Fifine predlagane reformacije mednarodnega koledarja reprezentančnih tekem.

Seveda Fifa ni edina mednarodna krovna športna zveza, ki organizacijo športnih tekmovanj prepušča državam, ki sistematično kršijo temeljne človekove pravice. Je pa Fifa najbolj zgovoren prikaz tega kaj se zgodi, če se ekonomske interese posamezne športne panoge, podredi željam in potrebam avtoritarnih voditeljev, ki si s pomočjo športa operejo vest in si pri športnih navdušencih kupijo priljubljenost.