Zaradi suma goljufij prijeli tudi nekdanjo ministrico

Na Hrvaškem sum goljufij zaradi zlorabe sredstev EU. Prijeli so štiri osebe, sumijo jih kaznivih dejanj v postopkih javnega naročanja za nakup informacijskega sistema.

Na Hrvaškem so zaradi suma goljufij na ministrstvu za regionalni razvoj in sredstva EU v okviru preiskave evropskega javnega tožilstva prijeli štiri osebe, med katerimi je po poročanju hrvaških medijev tudi bivša ministrica Gabrijela Žalac. Prijete sumijo kaznivih dejanj v postopkih javnega naročanja za nakup informacijskega sistema.

Evropsko javno tožilstvo (EPPO) danes v sodelovanju s hrvaškim policijskim uradom za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala izvaja nujne dejavnosti pridobivanja dokazov, so sporočili iz EPPO.

Te dejavnosti se po navedbah tožilstva nanašajo na štiri osebe, ki jih sumijo kaznivih dejanj na hrvaškem ministrstvu za regionalni razvoj in sredstva EU ter hrvaški agenciji za financiranje in javno naročanje v okviru programov EU v povezavi s postopki javnega naročanja za nakup informacijskega sistema.

V EPPO bodo prijete najprej izprašali, nato pa odločili o nadaljnjem ukrepanju in javnost o vsem pravočasno obvestili. Do takrat ne bodo razkrivali nikakršnih podrobnosti, je še sporočilo tožilstvo.

Hrvaški Jutarnji list sicer danes poroča, da je med prijetimi tudi bivša ministrica Gabrijela Žalac v povezavi s spornim poslom glede informacijskega sistema v vrednosti 16,24 milijona kun (2,16 milijona evrov), o katerem se je ministrstvo v času njenega mandata dogovorilo s podjetjem Ampelos.

Bivša ministrica Gabrijela Žalac je bila prijeta zaradi povezave s spornim poslom glede informacijskega sistema v vrednosti 16,24 milijona kun (2,16 milijona evrov), o katerem se je ministrstvo v času njenega mandata dogovorilo s podjetjem Ampelos.

Časnik ob podrobnem opisu zgodovine spornega posla navaja, da je bil primer nekaj časa tudi pod drobnogledom nacionalnega urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala, a da naj bi bilo sklenjeno, da ministrica ni storila ničesar protizakonitega.

EU je evropsko javno tožilstvo, pristojno za preiskavo, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU, vzpostavila junija letos. V projektu sodeluje 22 članic unije, tudi Slovenija, ki pa edina še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev.

To po navedbah evropske glavne tožilke Laure Kövesi ovira delovanje tožilstva, spodkopava njegovo učinkovitost pri zaščiti finančnih interesov EU ter terja ukrepanje z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

Slovenija je zaradi tega pod drobnogledom Evropske komisije, ki pričakuje hitre rešitve, sicer napoveduje ukrepanje. Najverjetnejša možnost je sprožitev pravnega postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje, v tem primeru uredbe o EPPO.