V mrtvem teku

V Mladini št. 43 ste objavili pismo Primoža Debenjaka, s katerim se večinoma strinjam. Na žalost pa pismo vsebuje nekatere napačne trditve, kar vrže dvom na vse, tudi na resnične podatke.

Prva napaka je število prebolevnikov (600.000), ki je skoraj dvakrat višje od uradnega (338.246, na 1. 11. 2021, vir Covid sledilnik in NIJZ). Tudi prištevanje prebolevnikov k »zaščitenim« je morda neprimerno, saj ni podatkov o tem, koliko časa in kako so prebolevniki zaščiteni. Na žalost se s prebolevniki nihče posebej ne ukvarja. NIJZ ima podatke o cepljenih, ki zbolijo, nima podatkov, ali pa ne poroča, o prebolevnikih, ki ponovno zbolijo. No, kljub temu mislim, da lahko vsaj 100.000 ljudi, ki so zboleli v zadnjih šestih mesecih lahko štejemo v to skupino. Kljub temu to pomeni že skoraj 60 % prebivalstva, predvsem starejšega.

Druga napaka je, da že osem mesecev nimamo presežne smrtnosti. Žal ni tako! Presežna smrtnost je rasla od marca (2,6 %) do junija (15,2 %), rast je (skupaj s februarsko vrednostjo) linearno rastla s številom cepljenj. Potem pa se je v juliju znižala na -2,8 %, kar izniči povezavo s cepljenjem. Zanimiva je predvsem junijska številka, kajti v juniju je le 44 ljudi umrlo zaradi Covida, presežna smrtnost pa je bila 216 ljudi. Še bolj zanimivo postane, če primerjamo številke z januarjem (28,3 %) in februarjem (-0,4). Januarja je bila presežna smrtnost 28,3 %, za Covidom pa je umrlo 799 ljudi. Februarja je ob 340 umrlih za Covidom, presežna smrtnost bila negativna. To kaže, da za Covidom res umrejo večinoma tisti, ki bi v kratkem umrli tudi brez njega. Seveda pa to sproži tudi vprašanje, zakaj tolikšna presežna smrtnost junija (in tudi do junija). Možen odgovor je, da so umrli, ker so jim ukrepi in strah preprečevali obisk zdravnika.

G. Debenjak omenja tudi Izrael. Tu bi ga rad dopolnil in podprl njegovo trditev, da so izjave, ki jih kar naprej poslušamo (le cepljenje nas lahko reši), neresne. V Izraelu so prvi pričeli s cepljenjem in imajo eno najvišjih stopenj precepljenosti na svetu. Če pa pogledamo na spletno stran WHO (https://worldhealthorg.shinyapps.io/covid/) vidimo, da so imeli v septembru (približno, ker se ne da točno določiti iz grafa) rekordno okuženost, okoli 1000 na 1M prebivalcev, torej, približno tako kot pri nas. Rekordno okuženost so v avgustu imeli tudi na Islandiji, prav tako visoko precepljeni državi, trenutno pa so na nivoju lanske najvišje okuženosti, ko ni bilo niti enega cepljenega. Če bi bilo cepljenje rešilna bilka pred okužbo, bi morale te države imeti minimalno okuženost. Res pa je, da smrtnost ni tako velika, kot v Sloveniji, a to velja tudi za obdobje pred cepljenjem. Pri tem smo žal med rekorderji.

Morda je tudi res, da pri nas glede smrti malo več lažejo, drugi (se) pa malo premalo sprašujemo. Za primer, v petek, 29. 10. so pri TV dnevniku povedali, da je med Covidnimi bolniki v bolnišnici veliko rakavih bolnikov. Se je kdo od pristojnih vprašal, kako, da se ravno rakavi bolniki, v bolnišnici, tik pred smrtjo, okužijo še s Covidom? Je kdo pogledal, kaj je bilo s sestrami in zdravniki na onkologiji, ki so prišli v stik s tem pacientom? So šli v izolacijo? Po naključju sem kaki dve uri pred Dnevnikom govoril s kolegico, ki je ravno pokopala svojo sorodnico. Ta je umirala za rakom in, ko je izgledalo, da bo umrla, se je nekako okužila s Covidom. Šla je na Covidni oddelek, a ker ji je šlo na bolje, so jo poslali nazaj. Je ozdravela ali so kužno poslali nazaj? No, čez nekaj časa je seveda šla zopet na Covidni oddelek in tam umrla. Covidni bolnik bolnišnici prinaša dodaten denar, tega se moramo zavedati. S tem pa ne mislim reči, da so vse ali večina smrti izmišljene. Žal je lani umrlo 3428 ljudi več kot predlani, od tega 2704 formalno zaradi Covida. Od česa je umrlo ostalih 724, pa ne bom spraševal. Vemo, koliko so prvo leto pandemije delale bolnišnice, in trenutno se zopet ukinjajo »nenujni programi«.