Na plečih šol

Kaj bi še lahko storili ravnatelji in ravnateljice vzgojno-izobraževalnih zavodov, da bi preprečili pohod covida po šolah? Mnogi so že pred začetkom šolskega leta obupano iskali načine, da bi po vzorih iz Nemčije svoje zavode opremili s klimatskimi sistemi, ki iz zraka izločijo kužne aerosole in bistveno zmanjšajo možnosti prenosa koronavirusa. Med njimi je ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja, ki se je povezal s partnersko šolo iz Nemčije in od nje pridobil specifikacije teh naprav in naslove dobaviteljev; s septembrom je tako gimnazija nakupila šest najsodobnejših prenosnih naprav za prečiščevanje zraka, ki so jih v enem tednu namestili v kleti in po učilnicah v pritličju. Kot pove Deleja, je naložba upravičila vsa pričakovanja: »Ena naprava v celoti večkrat na uro prečisti zrak v učilnici; pri tem venomer meri vrednosti izdihanih plinov, na primer ogljikovega dioksida, in opozori, kdaj je treba odpreti okna – doslej še ni bilo treba, kar je odličen obet pred zimo.« Naložba je gimnazijo stala 40.000 evrov, kot pravi ravnatelj pa »smo si nakup lahko privoščili, ker smo velika šola z vzdržnim financiranjem«.

Marsikatera šola pa denarja za takšne nakupe nima. Srednje šole so plačane po glavarini, ki jo dobijo od ministrstva glede na število vpisanih dijakov – tiste z manjšim vpisom in manjšimi razredi se po Delejevih besedah praviloma spopadajo s finančnimi težavami. Tudi osnovne šole nimajo sredstev, da bi svoje učilnice opremile z opisanimi sistemi za prečiščevanje zraka. Kot pojasnjuje predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan, se ti zavodi v celoti financirajo z denarjem, ki ga prejmejo od občin in ministrstva za delo – ta denar pa je skopo odmerjen. »V zadnjem desetletju se je letna vsota, ki jo za materialne stroške osnovnih šol nameni ministrstvo za šolstvo, znižala za osem do deset milijonov evrov.«

In občine? Te po Pečanovih besedah »gledajo na vsak cent in le s težavo odobrijo dodatne investicije«. Kljub temu je občina Dol pri Ljubljani Pečanovi šoli z rebalansom priskrbela 25.000 evrov za nakup prenosnih klimatskih naprav – pa se je zataknilo, »ker v poplavi ponudnikov preprosto nismo mogli vedeti, kateri je najboljši. Na šoli nismo strokovnjaki za te reči, država pa ni določila nobenih standardov, ki bi jih lahko vnesli v razpis.«

Rokave je zavihal tudi ravnatelj Gajšek in napraskal 3700 evrov, s katerimi je Osnovna šola Hruševec Šentjur nabavila prečiščevalno napravo, ki jo sedaj selijo po prostorih – »zjutraj je v garderobi, kjer je največ otrok, potem jo namestimo v jedilnico, ob koncu pouka pa spet namestimo v garderobo«. Že poleti je Gajškovo pozornost pritegnila izjava ministrstva za šolstvo, da bodo sofinancirali nakupe tovrstne opreme. Kot je obljubila ministrica Kustec, naj bi »v okvirih finančnih zmožnosti poiskali sredstva za sofinanciranje naprav, za katere bi se odločile osnovne šole glede na sam objekt oziroma ob upoštevanju izhodiščnega stanja posamezne šole«. Opogumljen s temi zagotovili je Gajšek na ministrstvo nemudoma poslal račun za omenjenih 3700 evrov – v odgovor je prejel suhoparno obrazložitev z direktorata za investicije, da »v letošnjem finančnem načrtu niso predvidena sredstva za financiranje nakupa opreme za OŠ«.

Na Osnovni šoli Stražišče Kranj pa so že spomladi v jedilnico namestili UV-sterilizator zraka; napravo jim je v uporabo brezplačno odstopil dobavitelj, čigar otroci obiskujejo to šolo. Ravnatelj Pavel Srečnik je za portal N1 povedal, da bi želel takšne naprave namestiti v vseh 45 učilnic, »a denarja za to nimamo«. Ministrstvo pa ga ni zagotovilo. Se pa po vsej Sloveniji obnavljajo ceste.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>