Smrt Evrope

Kdorkoli je presenečen nad tem, kar se danes dogaja na poljsko-beloruski meji, živi v drugem svetu. Vsi ti pretresljivi prizori ljudi brez pravega doma, prezeblih otrok in mrzlih taborov v gozdovih niso nič novega. Podobna zgodba o politično izrabljenih ljudeh je že nekaj časa znana iz Bosne in Hercegovine pa z grških in italijanskih otokov, iz begunskih taborišč v Libiji, Turčiji, Libanonu, z vseh meja svobodnega in demokratičnega sveta. To, kar danes počne samodržni Aleksander Lukašenko, ki s politično izrabo migrantov izsiljuje Evropsko unijo, naj prekliče sankcije zoper njegov nedemokratični režim, smo videli že večkrat. Pred leti se je z množico človeških usod igral turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, a Lukašenko vse to počne bolj neposredno, organizirano, cinično. In pomaga mu Vladimir Putin.

EU je zdaj šokirana, prestrašena, pojavljajo se pozivi h gradnji novih žičnatih ograj, k zaprtju celine, pri čemer se pozablja, da takšne ograje stojijo že na več mejah EU, stojijo na Madžarskem, v Grčiji, Španiji, Sloveniji. Žice in zidovi migracij ne bodo ustavili, ograje in žice so primerne le, kot so zapisali pri nemškem Der Spieglu, »če imajo vrata«. Nezadržni beg ljudi bo ustavila zgolj jasna in vključujoča azilna politika.

EU že od časov prve velike migrantske krize poskuša oblikovati nov azilni sistem, vendar države članice o tem ne najdejo soglasja. Ena izmed tistih, ki ne želijo obveznih kvot, je tudi Slovenija. Enako je z Madžarsko in Poljsko, na mejah vseh teh treh držav stojijo žice in tudi te tri države in politika sebičnosti so krive, da na mejah EU zmrzujejo otroci. Ljudje bodo prihajali. Nihče jih ne bo mogel ustaviti, Evropa je del razvitega sveta in je odgovorna tudi za tragedije in vojne, ki se dogajajo okoli nje, zato bi morala na podlagi demokratičnih in civilizacijskih vrednot, tako ponosno jih navajajo njene ustanovne listine, oblikovati azilno politiko, s katero bi pomagala ljudem. Zmeda, izsiljevanje, kupčkanje, predvsem pa nacionalizem in ksenofobija, ki ju širijo politiki, so krivi za množico smrti na evropskih mejah.

Slovenija ni izjema. Tudi pri nas imamo razklani svet, vlada, Janez Janša in Aleš Hojs ponujajo Poljakom pomoč in jim čestitajo, ker branijo meje evropskega sveta, hkrati pa 17 nevladnih organizacij iz Slovenije (Amnesty International Slovenije, Slovenska filantropija, Slovenska fundacija, Slovenski karitas …) poziva Poljsko, Belorusijo in druge države, naj spoštujejo človekove pravice in mednarodno pravo. Nobena država ga namreč ne, Belorusija potiska ljudi na Poljsko, ta pa jih, ne da bi ti ljudje tam zaprosili za mednarodno zaščito, nasilno vrača. Kako se počutijo izigrani, premraženi, izgubljeni ljudje, je prikazala reportaža dopisnice TV Slovenija Polone Fijavž, ki se je s kamero odpravila na poljsko-belorusko mejo in poiskala ljudi, umirajoče v gozdovih.

EU in Slovenija bi morali pomagati ljudem, ki zmrzujejo na njunih mejah. In to takoj, to sploh ne bi smel biti resen problem, v gozdovih je ujetih nekaj tisoč, ne pa na milijone ljudi. Ne gre za vprašanje geopolitičnega položaja, interese teh ali onih držav, gre za vprašanje elementarne človečnosti. Če bo EU znova pogledala stran in se delala, da se vse to dogaja nekje drugje, bodo na njenih mejah umrle tudi človeške vrednote. Najprej bodo izginile tam, potem pa se bo to razkrajanje skupnega počasi preselilo tudi v Evropo samo. In to, kar se danes dogaja beguncem, se bo kmalu zgodilo tudi Evropejcem, vsakemu izmed nas.