Cepiti otroke?

Najprej nekaj podatkov, realnih, potrjenih, nobenih zarot in statističnih akrobacij ni za njimi. Po podatkih NIJZ je v Sloveniji v starostnem razredu od 0 do 17 let z najmanj dvema odmerkoma cepljenih skoraj 30 tisoč mladih, samo z enim pa še 6000. Ker se v Sloveniji lahko cepijo samo starejši od 12 let, je v tej starostni kategoriji polno cepljena slaba četrtina mladih, večina izmed njih je srednješolcev. To je skoraj trikrat manj, kot je cepljenih v odrasli populaciji. Tam je delež cepljenih z vsemi odmerki 64 odstotkov, kar je malo in očitno premalo, da bi nam samo s cepljenjem uspelo omejiti širjenje epidemije in polnjenje bolnišnic.

Cepljenih mladih je v Sloveniji neprimerljivo manj tudi od cepljenih mladih v tistih evropskih državah, ki se to jesen z epidemijo spoprijemajo razmeroma dobro. V Španiji je po podatkih ECDC (Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni) z dvema odmerkoma cepljenih dobrih 40 odstotkov mladih, starih od 10 do 14 let, delež cepljenih v starosti od 15 do 17 let pa je skoraj 80-odstoten. Podobno je na Danskem, Portugalskem, Islandiji, Irskem, Finskem, v vseh teh državah je delež polno cepljenih mladih v starostni kategoriji od 15 do 17 let večji od 70 odstotkov. Vsi ti podatki potrjujejo osnovni epidemiološki tezi: več ko je cepljenih odraslih, več bo cepljenih tudi otrok, več cepljenih pa pomeni manj možnosti za pojavljanje novih valov epidemije. To še posebej velja v tem jesenskem času.

Vendar je zadržanost do cepljenja otrok in mladih logična. Covid-19 pač ni huda sistemska otroška bolezen, mlajši ljudje jo praviloma prebolijo brez težav, pogosto asimptomatsko. Zapleti so redki, tveganje majhno. Poleg tega so bila cepiva najprej preizkušena na populaciji starejših, tistih, ki so bolj ogroženi. Evropska agencija za zdravila je cepljenje otrok, starih od 12 do 15 let, odobrila šele konec maja, pri nas pa so mlade začeli cepiti štirinajst dni kasneje.

Vendar pa mladi in otroci zaradi covid-19 prav tako obolevajo, pri nekaterih izmed njih lahko nastanejo hujši zapleti. Do letošnje jeseni so v ljubljanskem kliničnem centru obravnavali 34 otrok z večorganskim vnetnim sindromom, gre za hud, nevaren zaplet, za buren odziv različnih avtoimunskih stanj, usmerjenih v več tkiv in organov, lahko so prizadeti srce, prebavila, koža, oči, redkeje pljuča, ledvice in možgani. Vnetje lahko povzroči tudi smrt mladega pacienta, a v Sloveniji se to do zdaj še ni zgodilo, je pa pri eni bolnici po preboleli okužbi prišlo do odmrtja dela kosti in arterijske hipertenzije. Okužba z virusom je hkrati nevarna tudi za tiste otroke, ki že prebolevajo drugo bolezen, lahko so to onkološki, revmatični ali kakšni drugi kronični bolniki. Prebolevanje okužbe včasih sproži ponoven zagon osnovne bolezni in s tem dodatne težave za mlade paciente.

»Preden se torej odločimo za cepljenje, je treba pretehtati koristi in tveganja. Sam sem se odločil, da koristi cepljenja za moja otroka prevladajo nad tveganji.«

– dr. Denis Baš, pediater

Covid-19 torej tudi za mlade ni tako nedolžen. V ZDA je 5200 otrok doživelo večorganski vnetni sindrom, po pisanju zadnje novembrske številke revije Science pa je do zdaj v ZDA zaradi covid-19 umrlo skoraj 700 otrok. Okužba s tem virusom je tako med desetimi najpogostejšimi vzroki smrti pri otrocih v ZDA. Pri reviji Science so še dopisali, da »zaradi cepljenja ni umrl noben otrok«.

Koristi proti tveganju

Dr. Denis Baš je eden od najbolj znanih slovenskih pediatrov, med drugim vodi sekcijo za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo. Že nekaj let javno zagovarja cepljenje otrok proti različnim boleznim. »Res je, da covid-19 pri večini otrok poteka v blažji obliki in so zapleti veliko redkejši kot pri starejših. Pa vendar lahko tudi otroci zbolijo s hujšo klinično sliko ali se pri njih po preboleli okužbi, ki je lahko tudi brezsimptomna, pojavi zaplet, značilen za otroke, gre za t. i. večorganski vnetni sindrom, pri katerem je potrebno zdravljenje v bolnišnici,« je Baš dejal za Mladino. »Zdaj, ko imamo v družbi veliko okuženih, je tudi širjenje virusa v šolah in vrtcih pomemben dejavnik, ki vpliva na prenose znotraj družin. Še vedno dobrobit cepljenja v tej starostni skupini odtehta tveganja, ki jih prinaša cepljenje. Je pa res, da je ta dobrobit veliko večja pri starejših.«

Kdaj, kako, zakaj sploh cepiti otroke, je težko vprašanje. Navodila različnih zdravniških in strokovnih združenj se med seboj razlikujejo. Ameriški Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDS) ga priporoča vsem otrokom, starejšim od pet let, nemška Komisija za cepljenje (STIKO) otrokom, starim od 12 do 17 let, francoski Državni organi za zdravje (HAS) pa predvsem najstnikom s kroničnimi boleznimi in tistim, ki so v stiku z imunsko oslabelimi osebami, ter starejšim od 12 let, da se zmanjša kroženje virusa in normalizira njihovo družabno življenje.

Podobno kot Baš razmišlja tudi dr. Marko Pokorn, infektolog in strokovni direktor ljubljanske pediatrične klinike. »Strinjam se, da bolezen za otroke ni tako nevarna kot za starejše. Se pa okužbe zdaj, ko imamo odprte vrtce, šole in univerze, med mladimi veliko intenzivneje širijo kot v prejšnjih valovih. Zato imamo zdaj več otrok, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, bodisi zaradi same okužbe bodisi zaradi večorganskega vnetnega sindroma, ki okužbi sledi. Več okužb med otroki pa pomeni več okužb med njihovimi odraslimi družinskimi člani, ki večinoma niso cepljeni in lahko zbolijo precej huje kot otroci.« V bolnišnicah je bilo tako že več primerov, ko so na intenzivni negi pristali ljudje, ki so virus dobili od otrok.

Zapisano pa ne pomeni, da je cepljenje brez tveganja. Neželeni učinki cepiva se kažejo tudi pri mlajši populaciji, večina je blagih, prehodnih, pojavljajo se bolečina na mestu cepljenja, slabo počutje, glavobol, povečane bezgavke pod pazduho. Mogoč je tudi hujši zaplet.

»V skupini mladih moških so po drugem odmerku cepiv mRNA (družb Pfizer in Moderna) zaznali pogostejšo pojavnost miokarditisov (vnetje srčne mišice). Po podatkih registrov gre za redek neželen učinek, ki se najpogosteje pojavi pri fantih, starih od 12 do 17 let. Pojavnost je ocenjena na 1 na 15 tisoč cepljenih. Večina teh miokarditisov je blaga in prehodna,« pravi Baš. »Po drugi strani pa je tveganje za miokarditis ob prebolevanju covid-19 v tej skupini fantov osem- do desetkrat večje kot po cepljenju.«

Baševim besedam pritrjuje obsežna raziskava izraelskih znanstvenikov, ki jo je zaradi možnosti vnetja srčne mišice naročilo tamkajšnje ministrstvo za zdravje. V raziskavi, katere izsledki so bili objavljeni oktobra v ugledni medicinski reviji New England Journal of Medicine, so preiskovali pojavnost miokarditisa med več kot petimi milijoni cepljenih. Izraelski zdravniki so med njimi zaznali 136 primerov vnetja srčne mišice, ki je nastalo kot posledica cepljenja. Pri 129 je bilo vnetje blago, en primer je bil tudi usoden. Največje tveganje za ta zaplet je pri fantih, starih od 16 do 19 let, posebno po drugem cepljenju. Tveganje za vnetje srčne mišice je sicer izredno majhno, a večje kot pri necepljeni populaciji.

Tudi Marko Pokorn priznava, da se pri cepljenju s cepivi mRNA predvsem pri mlajših fantih pojavi tveganje za vnetje srčne mišice, a cepljenje kljub temu priporoča. »Je pa miokarditis po cepljenju prehodne narave in mine v tednu dni brez posebnega zdravljenja. Vnetje srčne mišice se pogosteje kot po cepljenju pojavi pri okužbi s koronavirusom.«

»Vnetje srčne mišice se pogosteje kot po cepljenju pojavi pri okužbi s koronavirusom.«

– dr. Marko Pokorn, strokovni direktor pediatrične klinike

Na stvar lahko pogledamo tudi širše. Ko tveganje za vnetje srčne mišice primerjamo z morebitnimi posledicami okužbe, pa tudi s posledicami, ki jih lahko epidemija pusti na mlajši populaciji, recimo z »nezaželenimi učinki« zaprtja šol in okužbami, ki jih otroci lahko prinesejo v družino, je odločitev za cepljenje verjetno lažja. »Preden se torej odločimo za cepljenje, je treba pretehtati koristi in tveganja. Sam sem se odločil, da koristi cepljenja za moja otroka prevladajo nad tveganji,« o teh dilemah razmišlja Baš.

Žrtve brezbrižnosti

Poleg strahu pred neželenimi učinki se pri vprašanju cepljenja pojavljajo tudi moralne dileme. Zakaj bi sploh cepili otroke, če pa se velik del odrasle populacije ne želi cepiti? Zakaj bi tveganju izpostavljali mlade, če pa se odrasli izogibajo cepljenju in ponarejajo potrdila o prebolevnosti? Ta vprašanja so postavljena na napačen način, cepljenje zavaruje tudi mlade, hkrati pa zavaruje njihove bližnje, ki so zaradi različnih vzrokov morda bolj ogroženi.

Podobno je z dilemo, zakaj bi morali mlade cepiti s cepivom proti covid-19, zakaj jih raje ne cepijo proti boleznim, ki so za otroke nevarnejše, vendar v Sloveniji cepljenje proti njim ni brezplačno. »V Sloveniji je kar nekaj cepiv, ki jih država otrokom že omogoča, a cepljenje ni obvezno in se starši zanj ne odločajo pogosto. Cepivo proti klopnemu meningitisu je že v programu cepljenja otrok in je vsem otrokom brezplačno na voljo v starosti treh let, tako kot cepivo proti pnevmokoknim okužbam (od leta 2015) in cepivo proti humanemu papilomavirusu (HPV, od leta 2009),« pojasnjuje Pokorn. Gre za cepiva, ki so v programu cepljenja, a so neobvezna in temu primerno nizka je precepljenost. »Za pnevmokokne okužbe smo leta 2015 startali z 48,4-odstotno precepljenostjo in do leta 2020 postopoma priplezali do 69,2 odstotka cepljenih otrok. Za precepljenost otrok proti klopnemu meningoencefalitisu podatkov NIJZ še ni objavil. Se pa strinjam, da bi bilo smiselno ponuditi staršem tudi možnost brezplačnega cepljenja vsaj še proti rotavirusu, ki je pogost povzročitelj črevesnih težav, in morda tudi proti meningokoknim okužbam, ki so redke, a lahko za otroka tudi usodne.« Obstajajo pa bolezenska stanja, za katera ni cepiv. Takšne so denimo okužbe z respiratornim sincicijskim virusom, ki je septembra polnil pediatrične oddelke v slovenskih bolnišnicah. V tem primeru se okužbe pri posebej ogroženih otrocih preprečujejo s preventivnim dajanjem monoklonskih protiteles.

Slovenija pri vprašanju smiselnosti cepljenja mladih in otrok zaostaja za Evropo. Pri nas razpravljamo o smiselnosti cepljenja mladih, starejših od 12 let, Evropska agencija za zdravila (EMA) pa je 18. novembra že začela preučevati uporabo Pfizerjevega cepiva pri otrocih, starih od pet do 11 let. Pregledala bo podatke, pridobljene s kliničnimi raziskavami, podatke o cepivu in sporočila dokončno odločitev. S tem cepivom sicer že cepijo tako mlade otroke v Izraelu, Kanadi, ZDA. Pri nas to še ni mogoče, a najverjetneje bo.

V času tako številnih okužb, kot jih imamo v Sloveniji, je vedno več razlogov, zakaj je smiselno cepiti mlade ljudi. Mladi in otroci so v resnici žrtve brezbrižnosti odraslih

Marko Pokorn cepljenje v tej populaciji otrok zagovarja. »Nedavno objavljena raziskava varnosti, imunogenosti in učinkovitosti cepiva mRNA proti covidu pri otrocih, starih od pet do 11 let, je pokazala, da je cepivo v tej skupini otrok varno in učinkovito in da – v manjšem odmerku kot pri odraslih – zbudi primerljiv imunski odziv. Zagotovo bi bilo to cepivo zelo priporočljivo za nekatere otroke s kroničnimi boleznimi, ki jih covid bolj ogroža. Tudi pri vseh drugih otrocih bi s cepljenjem zmanjšali možnost okužbe in zbolevanja, ne bi bilo treba celotnih skupin in razredov pošiljati v karanteno, izobraževalne in vzgojno-varstvene ustanove bi normalno delovale. Predvsem bi bilo cepljenje otrok smiselno pri zagotavljanju zadostne kolektivne imunosti, ki bi na ravni skupnosti preprečila intenzivno širjenje virusa, obenem pa bi zmanjšala hudost bolezni pri tistih posameznikih, ki bi, ne glede na starost, zboleli kljub cepljenju.« Podobno razmišlja Baš, cepivo bo priporočil šele takrat, ko bo odobreno, priporočil pa ga bo posebej tistim otrokom, pri katerih bi lahko covid-19 zaradi njihove osnovne bolezni imel hujši potek. »Prav tako bo cepljenje priložnost za družine, ki imajo doma rizične posameznike, za katere bi lahko covid-19 pomenil resno grožnjo zdravju.«

Dve možnosti

Vrnimo se na začetek, k vprašanju cepljenja otrok. Dvom je nekaj dobrega, zadržanost do vsemogočnega diskurza bogov v belem tudi. Niti farmacevti, niti zdravniki, niti epidemiologi ne vedo vsega, še manj vedo novinarji. A podatki o okuženih in obolelih niso izmišljeni, epidemija tudi ne. Res je, da imamo v Sloveniji to nesrečo, da se je oblast epidemije lotila na napačen način, represivni ukrepi so povzročili odpor. Toda danes, leto in pol po 13. marcu 2020, je ta argument preživet, izgovori, da je oblast kriva za širjenje epidemije, so prelaganje odgovornosti. Na koncu je vsak posameznik odgovoren za svoja dejanja, ne oblast, ne opozicija, ne režimski mediji, vsak izmed nas. Vprašanje cepljenja torej ni »žalostni spomenik človeške neumnosti« in »hlapčevske vodljivosti«. Čudežnega zdravila ni, znanost ne pozna absolutnega odgovora, nikoli ga ni, epidemija se pojavlja v valovih, vendar cepljenje hkrati dokazano zmanjšuje resnost poteka bolezni in hitrost njenega širjenja. Velja preprosto pravilo – čim manj ljudi bo cepljenih, tem bolj se bo epidemija širila. V času tako številnih okužb, kot jih doživlja Slovenija, pa je vedno več razlogov, zakaj je smiselno cepiti tudi mlade ljudi. Mladi in otroci so v resnici žrtve brezbrižnosti odraslih.

Španski časopis El País je konec oktobra objavil članek o tem, ali bo treba, če bo cepivo odobreno, cepiti tudi otroke, mlajše od 12 let. Odgovor španskega epidemiologa in člana Španskega združenja pediatrov Quiqueja Bassata je bil jasen. »V tem epidemiološkem kontekstu množično cepljenje najmlajših otrok ni upravičeno.« Hkrati pa je omenjeni epidemiolog dodal, da bo fantastično, če bodo cepiva za mlajše varna in odobrena.

Izjava španskega epidemiologa je stara skoraj mesec dni. Konec oktobra so imeli Španci okoli 40 na novo okuženih na milijon prebivalcev na dan, v zadnjih tednih pa se je število teh povečalo na 100. A to je neznatno število. V Sloveniji je sedemdnevno povprečje potrjenih okužb na milijon prebivalcev okoli 1500. V Španiji je cepljenega več kot 80 odstotkov prebivalstva, v Sloveniji pa le malo več kot polovica.

»Glede na razširjenost in kužnost različice delta koronavirusa obstajata samo dve možnosti, da pridobimo odpornost, ali z okužbo ali pa s cepivom,« bi dejal pediater Baš.

POVEZANI ČLANKI:

• »Delta se je pojavila pred cepivom«