Nove subvencije onesnaževalcem

S prihodnjim letom bodo podjetja onesnaževalci začela dobivati sredstva iz Sklada za podnebne spremembe. Po predlogu novele sistemskega zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in čaka na obravnavo v državnem zboru, jim bo vsako leto mogoče razdeliti četrtino letnih prilivov v sklad. Ob predvidenih letnih prilivih 95 milijonov evrov to pomeni razdelitev dobrih 23 milijonov evrov na leto. Ta znesek, 23 milijonov evrov, je predviden za leto 2023, prihodnje leto, ko bo denar prvič namenjen onesnaževalcem, pa naj bi jim razdelili 5,7 milijona evrov, kar predvideva že junija sprejeti odlok o programu porabe sredstev sklada.

»Gre za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov,« pojasnjujejo na ministrstvu za okolje. »Med podjetji, ki bodo upravičena do tega evropskega mehanizma, so največja slovenska industrijska podjetja, ki emitirajo tudi največje emisije. Brez te pomoči bi lahko prišlo do zaprtja nekaterih naših pomembnih gospodarskih subjektov, kar pa bi lahko poslabšalo socialni položaj naših državljanov.«

V okoljevarstvenih organizacijah Umanotera, Focus in Greenpeace Slovenija opozarjajo, da bo učinek novih subvencij nasproten od ciljev razogljičenja. »Gre za novo subvencijo večjim onesnaževalcem, ki je v nasprotju z nujnimi podnebnimi ukrepi. Upravičenci bodo zavezanci evropske sheme trgovanja z izpusti (ETS), predvsem papirniška, kovinska in kemična industrija. Glavni namen sistema ETS je s cenovnim signalom spodbujati velike onesnaževalce k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, kritje posrednih stroškov pa bi ta cenovni signal oslabilo in s tem zmanjšalo motivacijo upravičencev za izvajanje ukrepov zmanjšanja izpustov. Gre za ekonomski in okoljski strel v koleno.«

Okoljevarstvene organizacije še opozarjajo, da so nove milijonske subvencije posebej sporne, ker so isti onesnaževalci deležni že drugih ugodnosti, ki zmanjšujejo pripravljenost za ukrepanje. Tako del emisijskih kuponov dobijo brezplačno, hkrati pa so oproščeni polnega plačila nekaterih drugih dajatev.

Na neuradnem seznamu podjetij, ki bodo upravičena do novih subvencij, so Talum, SIJ Acroni, SIJ Metal, Belinka Perkemija, Papirnica Goričane, Impol, Količevo Karton, Papirnica Vevče, Radeče papir nova, TKI Hrastnik, Vipap Videm. Pojavljajo se špekulacije, da so nove subvencije namenjene tudi pokritju velikanskih izgub Termoelektrarne Šoštanj, ki je velik onesnaževalec in zato vsako leto v podnebni sklad prispeva na desetine milijonov evrov. Zaradi prepovedi subvencioniranja nekaterih panog naj takšno kanaliziranje denarja ne bi bilo mogoče.

Na ministrstvu za okolje ne razkrivajo, s čim bodo pogojevali dodatne subvencije in ali jih bodo sploh pogojevali. Ne razkrivajo niti, ali bodo morala podjetja izpolniti kakšne dodatne zaveze glede zmanjševanja izpustov ali nezapiranja proizvodnje. Odgovarjajo le, da bo to urejeno pozneje z uredbo, ki bo upoštevala evropske smernice za ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do izpustov toplogrednih plinov po letu 2021. Jasno je, da dodatnih zavez ne bo. Omenjene smernice se osredotočajo na ukrepe, ki bodo zagotovili, da države s pomočjo ne bi izkrivljale konkurence.

Za nove subvencije je sicer v zadnjih mesecih lobirala Gospodarska zbornica Slovenije in rožljala z »možnimi posledicami pasivnosti odločevalcev«.

Naj končamo s primerjavo. V prihodnjih dveh letih bo iz Sklada za podnebne spremembe onesnaževalcem namenjenih skoraj 30 milijonih evrov, v istih dveh letih pa je za ukrepe za zmanjševanje energetske revščine iz sklada predvidenih le 176 tisoč evrov.