25. 11. 2021 | Politika
»Razprava je lahko odprta tudi za kritike javnosti, a osrednji glas je lahko le glas zaposlenih«
Sodelavci Znanstveno-raziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v podporo kolektivu informativnega programa TV Slovenija
Protest za neodvisno javno televizijo pred stavbo RTV Slovenija
© Borut Krajnc
Sodelavci ZRC SAZU izražajo javno podporo kolektivu informativnega programa Televizije Slovenija (TVS) pri njihovem stališču o predlogu programsko-produkcijskega načrta za leto 2022. Vodstvo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) bi moralo po njihovem mnenju prisluhniti pomislekom zaposlenih, ki bi morali imeti pri takšnih spremembah osrednji glas.
"Ob trenutno izrazito kaotičnem upravljanju zavoda, s katerim ta postaja vse bolj dovzeten tudi za neformalne pritiske zunanjih akterjev in njihovih privatnih interesov, je prav stališče kolektiva zaposlenih tisto, ki lahko nastopi kot sidrišče razumnega premisleka," so zapisali sodelavci Znanstveno-raziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).
Sodelavci ZRC SAZU menijo, da se zaposleni na TVS "nedvomno še bolj kot kritična javnost zavedajo vseh težav in nepopolnosti v delovanju informativnega programa, a obenem vedo, da kompleksnih težav ni mogoče reševati z nepremišljenimi posegi".
Posegi, kakršne predvideva programsko-produkcijski načrt (PPN), pa nakopičenih težav po oceni sodelavcev ZRC SAZU, nikakor ne odpravljajo. "Ko so na eni strani usmerjeni v tiste redke preostanke tradicije javnega medija, ki so preživeli pritiske komercializacije, na drugi strani pa v programske vsebine, ki presegajo običajne standarde slovenskega medijskega prostora in so se v tradicijo vpisale v zadnjih letih, se je težko znebiti tudi pomislekov o vprašljivi motivaciji predlagateljev sprememb," so zapisali.
"Če se namesto potrpežljivega odpravljanja strukturnih težav odločimo za pot nepremišljene destrukcije, lahko že načeti javni medij privedemo do točke, ko svojega javnega poslanstva v strogem smislu ne bo več mogel opravljati in bo naposled postal le še nominalno javna ustanova, dejansko pa teren za uveljavljanje zasebnih interesov in nižanje standardov javne razprave," še opozarjajo.
Pod izjavo je podpisanih skoraj 80 sodelavcev ZRC SAZU.
Kolektiv informativnega programa TVS je namreč člane programskega sveta RTVS pozval k zavrnitvi predloga programsko-produkcijskega načrta za leto 2020, ker po njihovi oceni vodi v zniževanje standardov in krnitev poslanstva javne televizije.
Javno pismo podpore spodaj objavljamo v celoti.
IZJAVA SODELAVK IN SODELAVCEV ZRC SAZU V PODPORO KOLEKTIVU INFORMATIVNEGA PROGRAMA TV SLOVENIJA
Ljubljana, 24. 11. 2021
Spodaj podpisani sodelavke in sodelavci ZRC SAZU izražamo javno podporo kolektivu Informativnega programa TV Slovenija v njihovem pozivu vodstvenim organom RTV Slovenija, da prisluhnejo pomislekom, pripombam in predlogom ob načrtovanih spremembah Programsko-produkcijskega načrta za leto 2022.
Ob trenutno izrazito kaotičnem upravljanju zavoda, s katerim ta postaja vse bolj dovzeten tudi za neformalne pritiske zunanjih akterjev in njihovih privatnih interesov, je prav stališče kolektiva zaposlenih tisto, ki lahko nastopi kot sidrišče razumnega premisleka. Zaposlene in zaposleni se nedvomno še bolj kot kritična javnost zavedajo vseh težav in nepopolnosti v delovanju Informativnega programa, a obenem vedo, da kompleksnih težav ni mogoče reševati z nepremišljenimi posegi.
Tovrstni posegi nakopičenih težav nikakor ne odpravljajo, prav nasprotno. Ko so na eni strani usmerjeni v tiste redke preostanke tradicije javnega medija, ki so preživeli pritiske komercializacije, na drugi strani pa v programske vsebine, ki presegajo običajne standarde slovenskega medijskega prostora in so se v tradicijo vpisale v zadnjih letih, se je težko znebiti tudi pomislekov o vprašljivi motivaciji predlagateljev sprememb.
A četudi bi bile spremembe povsem dobronamerne, ostaja nesporno: diagnoza, ki kot problematične prepozna prav nekatere najbolj kvalitetne vsebine, je globoko zgrešena. In če ji sledimo, če se namesto potrpežljivega odpravljanja strukturnih težav odločimo za pot nepremišljene destrukcije, lahko že načeti javni medij privedemo do točke, ko svojega javnega poslanstva v strogem smislu ne bo več mogel opravljati – in bo naposled postal le še nominalno javna ustanova, dejansko pa teren za uveljavljanje zasebnih interesov in nižanje standardov javne razprave.
Pravilna diagnoza je tako v znanosti kot na vseh drugih področjih udejstvovanja temelj za iskanje ustreznih rešitev. Ko gre za delovanje javnega medija, razprava sicer lahko in mora ostati odprta tudi za kritike zainteresirane javnosti – a osrednji glas je lahko le glas zaposlenih.
dr. Tadej Troha
dr. Oto Luthar
dr. Alenka Zupančič
dr. Peter Klepec
dr. Dan Podjed
dr. Silvo Torkar
dr. Matjaž Vesel
dr. Jernej Habjan
Mateja Belak
dr. Nataša Jakop
dr. Aleš Smrekar
dr. Mija Michelizza
dr. Duška Knežević Hočevar
dr. Januška Gostenčnik
dr. Snežana Tecco Hvala
Maričić Ivana
dr. Mojca Kovačič
dr. Ivan Šprajc
Nina Juvan Mastnak
Liza Stančič
dr. Nataša Gliha Komac
Staša Koderman
dr. Petra Rus
dr. Martin Pogačar
dr. Vanja Huzjan
dr. Daša Ličen
dr. Petra Svoljšak
dr. Simona Klemenčič
dr. Jure Gombač
dr. Špela Ledinek Lozej
dr. Marina Lukšič Hacin
dr. Barbara Turk Niskač
dr. Nejc Čož
dr. Danila Zuljan Kumar
dr. Janoš Ježovnik
Miha Pavšek
Jana Mancevič
Maja Gostič
dr. Aleš Marsetič
dr. Mojca Šorli
dr. Katarina Keber
Matej Ažman
Miha Peče
dr. Marko Juvan
Andrej Furlan
Agata Tomažič
dr. Iva Kosmos
Jana Erjavec
dr. Darja Mihelič
dr. Matjaž Grahornik
Adrijan Košir
Marisa Žele
dr. Lucija Grahek
dr. Aleš Bunta
dr. Katarina Polajnar
dddr. Andrej Pleterski
dr. Urška Kanjir
Tanja Pavčič
dr. Rok Benčin
dr. Maja Godina Golija
dr. Boštjan Nedoh
Špela Čonč
dr. Kozma Ahačič
dr. Marjetka Golež Kaučič
dr. Simona Kralj Fišer
dr. Franci Gabrovšek
dr. Miha Preinfalk
dr. Rado Riha
dr. Žiga Kokalj
dr. Matjaž Gregorič
dr. Katarina Mohar
dr. Lilijana Šprah
dr. Nataša Gregorič Bon
dr. Tadej Slabe
Aleš Pogačnik
dr. Tanja Petrović
dr. Marijan Dović
Ana Reberc
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.