V naši deželi je lahko vsak strokovnjak

Petindvajsetega novembra je španski spletni portal maldita.es objavil članek, v katerem je opisal domnevno zgodbo upokojene glavne medicinske sestre iz ljubljanskega kliničnega centra Zdenke Mrak. Posnetek, ki se je bliskovito razširil po spletu, naj bi razkril zarote, povezane s cepivi. Iz UKC so identiteto omenjene sestre zanikali in navedli, da gre za prevaro.

V resnici naj bi bil za vsem skupaj stal nekdo drug, zgodbo naj bi bila razširila upokojena medicinska sestra Vera Kanalec, ki svoje misli o virusu, cepivih in zarotah širi že nekaj časa. Dvaindvajsetega novembra je na Facebooku opozorila, da po tem družabnem omrežju krožijo lažne informacije in da sama z objavami zgodbe, ki se je razširila po spletu, nima nič.

Je pa podobne posnetke objavila na profilu STOP lažnivim medijem, kjer redno objavlja govore in videorazprave. V enem izmed njih razkriva globalno prevaro v zvezi z virusom SARS-CoV-2, ki naj bi bil podtaknjen, zanj naj bi bila »Pahor in Janša vedela že od leta 2011«, sam virus pa poznamo že od leta 1960. Največ pozornosti je zbudila njena trditev, da število odmerkov cepiva določa prihodnost vsakega posameznika. Prvi odmerek naj bi bil placebo, drugi naj bi vseboval cepivo, tretji je smrtni. V nadaljevanju kot vire navaja odstavljene iz NIJZ in svojo dolgoletno poklicno pot v zdravstvu, prisega na alternativo, ne pa na »zvarke«, njihovi neželeni učinki naj bi bili v Sloveniji povzročili smrt 500 ljudi.

Ker je zarotniškega zavračanja pri nas veliko, se je nedvomno treba vprašati, zakaj je tako. Slovenski filozof, pisatelj, sociolog in profesor Mirt Komel kot ključne razloge za ta pojav navaja tri. »Najmanj opazno je znižanje ravni izobrazbe oziroma porast antiintelektualcev, saj se vloga vednosti reducira na mnenja. To gre z roko v roki z družabnimi omrežji, ki so dostopna vsem, na njih pa se v poplavi mnenj izgubljajo verodostojne, z dejstvi podkrepljene trditve. Tudi vzpon desnih populizmov se je zgodil ob spretnem, populističnem izkoriščanju družabnih omrežij, saj na njih ni nadzora, vlada algoritem, ki daje prednost škandalom.«

Temeljna teza filozofa dr. Tomaža Grušovnika, profesorja na primorski univerzi, je, da tako ravnanje izvira iz želje po zgodbah. »Ljudje nismo prazne posode, ki le sprejemajo informacije. Imamo odnos do sveta. Ljudje si teorije zarote ustvarijo, ker na takšen način dobijo občutek nadzora, kar lahko razumemo tudi kot krik subjekta po avtonomiji. Po navadi teorija zarote predpostavlja, da je v ozadju dogajanja skrivni namen, strici iz ozadja, ki, četudi so hudobni, nosijo odgovornost. Potolaži nas torej, govori o tem, da ni naključij.« V zapleteni, nepredvidljivi svet takšne zgodbe vnašajo občutek reda.

Kogar zanima, kaj je res in kaj ni, kogar zanima, kje so se začele zgodba o sestri iz kliničnega centra in njej podobne, lahko poišče spletno stran »COVIDGeo Misinformation Dashboard 2020–21«, ki jo ureja Social Media Lab iz Kanade. Tam preiskujejo in razkrinkavajo različne manipulacije in laži, povezane z epidemijo. Slovenija je zastopana z dvema primeroma in iz naše države bo verjetno prišel še kakšen.