10. 12. 2021 | Mladina 49 | Politika
Kako do obveznega cepljenja?
Kaj določa slovenska zakonodaja
Četudi bi cepljenje v Slovenije res postalo obvezno, to ne pomeni, da bo tudi prisilno, nihče ne bo ljudi z injekcijo preganjal po ulicah in jih na silo cepil. Res pa je, da država pozna drugačne metode prepričevanja. Ena od njih je striktno izvajanje PC pogoja.
© Borut Krajnc
1. Zakon o nalezljivih boleznih v 22. členu določa bolezni, za katere je predpisano obvezno cepljenje. To so hemofilus influence b, davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, ošpice, mumps, rdečke in hepatitis B. Bolezni covid-19 ni med njimi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Politika
Četudi bi cepljenje v Slovenije res postalo obvezno, to ne pomeni, da bo tudi prisilno, nihče ne bo ljudi z injekcijo preganjal po ulicah in jih na silo cepil. Res pa je, da država pozna drugačne metode prepričevanja. Ena od njih je striktno izvajanje PC pogoja.
© Borut Krajnc
1. Zakon o nalezljivih boleznih v 22. členu določa bolezni, za katere je predpisano obvezno cepljenje. To so hemofilus influence b, davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, ošpice, mumps, rdečke in hepatitis B. Bolezni covid-19 ni med njimi.
2. Isti zakon v istem členu določa, da se seznam bolezni, proti katerim je cepljenje obvezno, lahko razširi v določenih epidemioloških razmerah. Bolezni, proti katerim je v takšnem primeru treba opraviti obvezno cepljenje, so: steklina, rumena mrzlica, trebušni tifus, klopni meningoencefalitis, gripa, tuberkuloza in druge nalezljive bolezni. Bolezni covid-19 ni med njimi.
3. Isti zakon v 25. členu določa, da »letni program cepljenja in zaščite z zdravili ter pogoje in način izvedbe letnega programa določi minister, pristojen za zdravje, na predlog inštituta za varovanje zdravja«. Vsebina letnega programa cepljenja je torej v pristojnosti ministra za zdravje.
4. Ker zakon v epidemioloških razmerah omogoča cepljenje proti »drugim nalezljivim boleznim«, bi lahko minister za zdravje pri letnem načrtu cepljenja določil – ali pa bi ta letni načrt kasneje dopolnil – obveznost ali pa delno obveznost cepljenja proti bolezni covid-19. Za kaj takšnega ima politično, strokovno, pravno avtonomijo. Res pa je, da vsaj do zdaj ne NIJZ ne ministrstvo za zdravje kaj takšnega nista predlagala.
5. V pritrdilnem ločenem mnenju, ki ga je ob zavrnitvi vladnega odloka o uvedbi pogoja PC za zaposlene v državni upravi zapisal ustavni sodnik dr. Rok Čeferin, je pojasnjeno: »Morda bi lahko razumeli, da je uskladitev 39. člena zakona o nalezljivih boleznih z ustavo v trenutnem političnem položaju za izvršilno in zakonodajno vejo oblasti resen izziv. Težko pa je razumeti, da vlada oziroma pristojni minister nista uspela dopolniti niti Programa s kratkim dostavkom, da spada cepljenje proti covid-19 za zaposlene v državnih organih med obvezna cepljenja. Če bi ravnali tako, bi vlada verjetno imela zadostno zakonsko podlago za sprejetje navedenega ukrepa.« Minister, vlada in parlament bi lahko z majhnimi posegi ustvarili ustavno veljavne ukrepe za boj proti epidemiji. To sta storili Avstrija in Nemčija. »Na vprašanje, zakaj v slovenskem prostoru to ni mogoče, žal ne najdem odgovora,« je še pripisal Rok Čeferin.
6. Kako deluje pravna država in zakaj je pomembna, se bodoči pravniki učijo v prvem letniku študija prava.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.