Triglavski narodni park(ing)

»Nevzdržno je, da so sistemske zahteve za osebo, ki nosi vso strokovno odgovornost za izvajanje tako zahtevnih in tudi mednarodno pomembnih upravljavskih nalog, enake kot za upravljavca kakega parkirišča ali tržnice.«

To je del poziva, s katerim kar 36 nevladnih organizacij s prvopodpisanim društvom za varstvo Alp, CIPRA Slovenija, poziva ministrstvo za okolje oziroma vlado, naj za vodenje Triglavskega narodnega parka imenuje strokovno kompetentno osebo, ki ima tudi podporo Sveta Javnega zavoda Triglavski narodni park.

Adut ministra za okolje Andreja Vizjaka (SDS) za direktorski položaj je pravnik Tit Potočnik. »Kandidatov življenjepis ne vsebuje izkušenj, ki bi odražale strokovno usposobljenost za takšno delovno mesto. Vizija razvoja parka, ki jo je predložil kandidat, je praktično prepis obstoječega Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka,« opozarjajo nevladniki. Potočnik je bil poleti imenovan v nadzorni svet večinsko državnega podjetja Plinhold, ki upravlja celoten sistem slovenskega prenosnega plinovodnega omrežja. Portal necenzurirano.si pa je nedavno pisal tudi o številnih dejavnostih, s katerimi se je Potočnik, ki velja za kader SDS, ukvarjal, od vodenja izterjave v nekdanjem Hypo Leasingu, gradbeništva, organiziranja dela do prodaje naftnih derivatov.

Svet Javnega zavoda Triglavski narodni park se bo po naših podatkih sestal 15. decembra, a vladi Potočnikovega imenovanja ne more preprečiti, saj njegovo mnenje zanjo ni zavezujoče. V svetu ima vlada »le« štiri člane, devet je predstavnikov lokalnih skupnosti (po eden z Bleda, iz Bovca, Gorij, z Jesenic, iz Kobarida, Kranjske Gore in Tolmina in dva iz Bohinja) ter šest predstavnikov zainteresirane javnosti, med njimi sta tudi predstavnika Lovske in Planinske zveze Slovenije.

»Strokovne institucije že zadnjih nekaj mandatov opozarjajo na imenovanje direktorjev, ki jim je brez izkazanih področnih izkušenj zaupano vodenje parka,« poudarjajo nevladniki in dodajajo, da se na razpise sicer prijavljajo kompetentni kandidati, ki dobijo podporo sveta zavoda, vendar vlada odloči po svoje. Zdajšnji direktor parka Janez Rakar je iz stranke DeSUS, direktor pa je postal leta 2018 pod okoljsko ministrico iz te stranke Ireno Majcen. Imenovanje direktorjev, ki niso ustrezno strokovno usposobljeni, je sicer omogočila sprememba ustanovnega akta parka iz leta 2014, ko je bila pod vlado Alenke Bratušek črtana zahteva, da mora imeti direktor vsaj pet let vodstvenih izkušenj izključno »s področja varstva narave oziroma dejavnosti zavoda«. K temu sodita tudi varstvo kulturne dediščine in upravljanja zavarovanih območij.

Poznavalci kot ključne izzive razvoja Triglavskega narodnega parka, ki obsega 840 kvadratnih kilometrov ali štiri odstotke površine Slovenije, omenjajo vedno bolj agresivno prizadevanje vlagateljev za posege v parku in stagnacijo države pri odkupu zemljišč, ki otežuje upravljanje parka, nereševanje problematike čezmernega obiska in trženja destinacije, pasivnost pri reševanju problematike umirjanja prometa, infrastrukture za parkiranje in trajnostne mobilnosti ter pasivnost glede uveljavitve Sklada za sofinanciranje projektov za ohranjanje kulturne dediščine v Triglavskem narodnem parku. »Park se ne sme še naprej spreminjati v objekt trženja kot zabaviščno-adrenalinski park, ampak bi moralo biti v ospredju zavedanje in ozaveščanje, da gre za edinstveno in neprecenljivo biosferno območje s svojimi zakonitostmi, ki jih moramo spoštovati in zavarovati,« opozarja sogovornica, poznavalka razmer, ki ne želi biti imenovana.

Prihodki Javnega zavoda Triglavski narodni park rastejo; lani so dosegli skoraj 2,7 milijona evrov.