STA

 |  Politika

Biden še vedno v senci posledic Trumpove vladavine

Prvo leto Bidnovega predsednikovanja v ZDA

Joe Biden in Donald Trump

Joe Biden in Donald Trump
© Gage Skidmore, Shealah Craighead / WikiCommons

Američani so v letu 2021 dobili novega predsednika, demokrata Joa Bidna, ki je na volitvah premagal republikanca Donalda Trumpa. Ta sicer poraza še vedno ne priznava in je s svojimi neutemeljenimi govoricami o volilnih prevarah privržence 6. januarja pripravil do napada na zvezni kongres, da bi preprečili formalno potrditev Bidnove zmage, piše Robi Poredoš, dopisnik STA iz New Yorka.

Napad na kongres je povzročil nekaj smrtnih žrtev, vendar pa je Biden 20. januarja v skladu s tradicijo prevzel oblast, Trump pa se je preselil na Florido. Zaradi spodbujanja vstaje proti ZDA je Trump ostal brez dostopa do glavnih družbenih omrežij, kot sta Twitter in Facebook, skozi leto pa so se nadaljevale stare in nove preiskave ter tožbe proti njemu, njegovemu podjetju, med drugim zaradi poskusa spreminjanja volilnih izidov v Georgii, napada na kongres in poslovnih prevar.

Zaradi spodbujanja vstaje je Trumpa 9. januarja doletela tudi zgodovinska druga ustavna obtožba, a tako kot v primeru prve zaradi poskusa izkoriščanja Ukrajine za pomoč na volitvah ga je republikanska večina v senatu obtožb oprostila.

Biden je sicer že ob prevzemu oblasti odpravil številne Trumpove ukrepe. Nekatere, kot je vrnitev ZDA k pariškemu podnebnemu sporazumu, uspešno, druge, kot je vrnitev ZDA k iranskemu jedrskemu sporazumu, pa manj uspešno.

"Biden je medtem začel izgubljati visoko priljubljenost, ki jo je užival ob prevzemu položaja. To je bila predvsem posledica naraščanja inflacije in trmastega nadaljevanja pandemije covida-19 kljub cepivom. Številni Trumpovi privrženci so zavračali cepljenje s sklicevanjem na državljanske svoboščine. Med njimi je bilo potem zaradi covida-19 do konca leta največ obolelih in mrtvih," je zapisal Poredoš.

Biden je sicer že ob prevzemu oblasti odpravil številne Trumpove ukrepe. Nekatere, kot je vrnitev ZDA k pariškemu podnebnemu sporazumu, uspešno, druge, kot je vrnitev ZDA k iranskemu jedrskemu sporazumu, pa manj uspešno.

Na mednarodnem odru si je prizadeval vrniti ZDA v stare tirnice zagovarjanja demokracije, človekovih pravic in svobode medijev, odnosi s Kitajsko, ki so se v Trumpovem času zaradi enostranskih carin poslabšali, pa se niso izboljšali.

"Ukrepi in retorika so se zaostrili tudi z Rusijo, ki jo Biden med drugim obtožuje vpletanja v ameriške in druge demokratične volitve po svetu ter hekerskih napadov. Proti koncu leta pa se je zaradi kopičenja ruskih sil na meji z Ukrajino začelo zaostrovati še na tej fronti," še piše Poredoš.

Na mednarodnem odru si je prizadeval vrniti ZDA v stare tirnice zagovarjanja demokracije, človekovih pravic in svobode medijev, odnosi s Kitajsko, ki so se v Trumpovem času zaradi enostranskih carin poslabšali, pa se niso izboljšali.

"Največ dela je imel Biden doma s svojimi predlogi za transformacijo družbe. Predlog za investicije v obnovo infrastrukture, vreden 1200 milijard dolarjev v desetih letih, mu je uspelo spraviti skozi kongres tudi s pomočjo republikancev, drugi predlog za povečanje socialne porabe in okolje oziroma za boj proti podnebnim spremembam pa se je najprej z uvodnih 3000 milijard zmanjšal na 1600 milijard, do konca leta pa še ni jasno, ali ga bo kongres uspel potrditi," piše Poredoš.

"Oba predloga sta ključnega pomena za Bidnovo progresivno agendo in volilne upe demokratov na kongresnih volitvah sredi predsedniškega mandata, ki bodo novembra 2022. "Če bi bila oba predloga sprejeta in bi Američani začeli čutiti njune pozitivne posledice, bi si lahko demokrati povečali večino v obeh domovih kongresa, v nasprotnem primeru pa se bo ponovila tradicija, da predsednikova stranka te volitve izgublja," piše Poredoš.

Biden je sicer vodil ZDA na podnebni konferenci Združenih narodov novembra v Glasgowu, kjer potrebnega napredka niso dosegli. V ZDA pa so se nadaljevale posledice podnebnih sprememb z ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so nenavadna snežna in druga neurja, požari, tornadi in druge nesreče. Pred dobrim tednom dni so npr. za ta letni čas izjemno nenavadni tornadi opustošili več zveznih držav na jugovzhodu ZDA in zahtevali najmanj 88 življenj in popolno uničenje.

"Vse skupaj je vplivalo na Bidnovo podporo javnosti, ki je do konca leta padla na okrog 40 odstotkov. Med ključnimi vzroki je tudi slabša gospodarska rast v tretjem četrtletju zaradi motenj v oskrbovalnih verigah, do katerih je prišlo zaradi hitrega okrevanja ekonomije v prvem in drugem četrtletju po umiritvi pandemije. Ponudba enostavno ni dohajala povpraševanja Američanov s polnimi denarnicami po državni pomoči zaradi pandemije - nazadnje so marca dobili po 1400 dolarjev - in zaradi tega so začele rasti cene, inflacija pa je do konca leta narasla na najvišjo raven od konca druge svetovne vojne," še piše Poredoš.

Biden je sicer vodil ZDA na podnebni konferenci Združenih narodov novembra v Glasgowu, kjer potrebnega napredka niso dosegli. V ZDA pa so se nadaljevale posledice podnebnih sprememb z ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so nenavadna snežna in druga neurja, požari, tornadi in druge nesreče. 

Po letu dni relativnega zatišja med pandemijo so se znova okrepili tudi množični strelski napadi v ZDA. Sredi marca je strelec v Georgii napadel masažne salone in ubil osem ljudi, teden dni kasneje 22. marca pa je strelec v trgovini v Koloradu ubil deset ljudi. Konec junija je bil sicer za umor Georgea Floyda v Minneapolisu maja lani na 22 let in pol zapora obsojen nekdanji policist Derek Chauvin. Ta umora je tedaj sprožil velike proteste po ZDA zajeli proti policijskemu nasilju.

V ZDA sta odmevala tudi zakona proti splavu v Teksasu in Mississippiju, o katerih je odločalo tudi vrhovno sodišče ZDA. Odločitev o zakonu v Mississippiju, ki prepoveduje splav po 15 tednu nosečnosti, bo padla prihodnje leto, glede teksaškega zakona, ki ne predvideva kazenske sankcije za splav, ampak civilne tožbe, pa je vrhovno sodišče ZDA odločilo, da lahko ostane v veljavi, a ga lahko zagovorniki pravice do splava še naprej izpodbijajo na zveznih sodiščih. Splav sicer lahko postane pomembna volilna tema za vmesne kongresne volitve v prihodnjem letu.

AE-sNyF55Vw

yExsEw6ZbGY

CnU3JwZiv8c

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.