Poskus reševanja

Vino & ribe
Stari trg 28, Ljubljana
Tel.: 08 205 5283
Na mestnem trgu lahko ribe z vinom splakujete vsak dan od 11. do 22. ure.

Ambient:
nekaj masivnih miz in barsko povišanih stolov v prijetno uštimanem prostoru, hvalimo dobro delujočo napo in žanrski izbor muzike – urban alternative ftw

Napitki:
da v lokalu s takim imenom hude buteljke uporabljaš le za dekoracijo, je res zelo narobe

Vegetacija:
krompir in na žar plošči opečena zelenjava ter kakšna solata

Dostopnost:
sredi mesta je to – torej peš, gibalno ovirane čaka še premagovanje notranje stopnice

Fino:
fish (ocvrti oslič) & chips

Ne tako fino:
krompirjeva solata
zanemarjenje žara na oglje
vinska ponudba

Sardele na žaru stanejo 5,5, girice 6, fish & chips 6,6, kozice na žaru 12, file škarpene in brancina s prilogo je 7,5, lososov file pa 12,5 evra.

»Samo še par luščin grdo odvržem po tleh, pa bom z vami!« se je v telefon prešerno zarežal zamujajoči Konzumov inšpektor, ko so ga ostali trije na mrazu prestopajoči se člani odprave začeli priganjati, naj vendarle malo pospeši aperitivno konzumacijo pečenega kostanja in okuševalne aparate nastavi na že po imenu vabljivo plavajočo kombinacijo.

Iz simpatičnega lokalčka na Starem trgu želijo lastniki očitno razvijati franšizo, saj so istoimenski pogon odprli tudi v šišenskem nakupovalnem središču. Kar bi bilo čisto fino, če le ne bi zelo očitno začeli zanemarjati prvega, originalnega placa. Začnimo z vinom: vinoljubskega gosta k obisku spodbudi že impozantna zbirka (movia, ščurek, batič, santomas, mavrič …) številnih (polnih!) na žičnatih nosilcih nameščenih vinskih steklenic. Za katere se potem izkaže, da so v bistvu fake news, da so tam samo zaradi dekoracije, naročiti je namreč moč zgolj hišno, sicer všečno in pitno Čokovo malvazijo (in refošk).

Ista zgodba se ponovi z žarom: pod močno inoks napo je postavljen velik keramični žar na oglje, ki pa v prsih zbudi le up gol’fivi: big green egga sploh ne uporabljajo, ampak ribje fileje raje pečejo na žar plošči. Kar je precej dolgočasno: brez gradelskih lepotnih znamenj, brez vonja po dimu, pač, kot da bi človek file opekel v dobro segreti ponvi. Za vse tri ribje fileje, ki smo jih poskusili – lososa, brancina in škarpeno – tako lahko ugotovimo le, da sicer niso slabi (to velja tudi za hrustljavo pečen krompir, ne pa za generični zelenjavni grill mix, sploh pa ne za suhobno in čisto premrzlo krompirjevo solato), in z obžalovanjem premišljujemo, kaj bi bilo, če bi bilo, kot je bilo na začetku zamišljeno.

Spregovorimo še kakšno o širini ponudbe: pred friganjem in grilanjem bi se človeku recimo prilegla marinirana riba, osolaten mehkužec ali pa kakšna juha ali brodet. Bizaren hec je, da nekaj teh reči – če se ne motim, je tam tudi postavka sipin golaž – ponujajo na posebej za študente zapisanem jedilniku, drugim gostom pa ne?! Da šefi starotrško vino & ribe jemljejo z levo roko, je moč sklepati tudi po tem, da vse skupaj: predstavitev ponudbe, pobiranje naročil, pripravo jedi (tudi za dostavljače), strežbo, točenje, pospravljanje in zaračunavanje preložijo na ramena enega samega uslužbenca, ki je – poleg odličnega, zaradi drobtin panko ekstra hrustljavega ocvrtega osliča in hrskajočih giric – reševal ugled nečesa, kar je ob začetnem entuziazmu ponudbo preprostih ribjih snekarij v Ljubljani res dvignilo na višjo raven, zdaj pa zaradi takšnih in drugačnih razlogov komajda stoji ob boku na tržnici obratujočim prikolicam.

Vse zapisano bi ob dejstvu, da je le nekaj sto metrov stran nedavno odprla vrata na oko ponudbeno precej pestrejša hrvaška franšiza Tunaholic, za vinoribce moralo biti resno opozorilo, da se stvari ne pomikajo v pravo smer.