Kaj če bi višje zneske s položnic krili s presežnimi dobički energetike?

Toplotna energija je bila novembra kar za 55,2 odstotka dražja kot novembra lani in humanitarne organizacije vse glasneje pozivajo vlado – in celo predsednika države –, da je takojšnje ukrepanje zoper energetsko revščino res nujno, dokument Slovenskega državnega holdinga (SDH), te dni pripravljen za vlado, pa razkriva drugo plat zgodbe.

V dokumentu Letni načrt upravljanja kapitalskih naložb za leto 2022 SDH, ki je krovni upravljavec kapitalskih naložb države, letošnje poslovanje državnih energetskih družb vladi opisuje tako: »Družbe iz stebra Energetika bodo v letu 2021 poslovale nad pričakovanji. Volatilne razmere ... so omogočile, da prav vsi portfelji (fundamentalno, optimizacijsko in pozicijsko trgovanje) dosegajo nadpovprečne rezultate in se med seboj dopolnjujejo. Leto 2021 bo leto odličnih rezultatov – z izjemo ’termo divizije’, ki je del Skupine Holding Slovenske elektrarne in bo zaradi enormne rasti cen CO2 kuponov primorana v slabitev naložbe v TEŠ 6.« V steber Energetika poleg velikanov Holdinga Slovenske elektrarne in GEN Energije sodijo še Geoplin, Plinhold, Petrol, Infra in vsa elektropodjetja, od Elektra Ljubljana, Maribor, Celje, Primorska do Elektra Gorenjska.

V letu, ko rast cen energentov pesti številne na socialnem robu (humanitarne organizacije opozarjajo zlasti na starejše, invalidne osebe, družine z majhnimi otroki in enostarševske družine) in jih sili k varčevanju pri ogrevanju, si državna energetika obeta odlične rezultate. Odlični rezultati seveda pomenijo visoke bonuse za vodilne v energetiki in verjetno še višje plače v tej panogi, ki ima že tradicionalno najvišje povprečne plače v državi. Septembra letos je povprečna bruto plača v državi znašala 1872,92 evra, v panogi »oskrba z električno energijo, plinom in paro« pa 2554,90 evra.

Energetski strokovnjak Peter Novak je pred dnevi v oddaji Koda na RTV Slovenija komentiral cene elektrike in opozoril, da pri nas ni razlogov za bistveno zvišanje cen:

»Ni se podražilo jedrsko gorivo, ni se podražil premog, ni se podražila voda, to pomeni, da proizvajamo elektriko z enakimi stroški, kot smo jo lani ali predlani.« Seveda pa podjetja z elektriko in drugimi energenti trgujejo, zaradi tega tudi na cene pri nas učinkuje globalno dogajanje oziroma trg in špekulacije.

A čeprav smo sredi zime in marsikdo že doživlja stisko zaradi višjih cen energije, premier Janez Janša odločitev o posebnih energetskih vavčerjih napoveduje šele za konec januarja, ko naj bi bilo več informacij o podražitvah. Z vavčerji naj bi zajeli upokojence in druge, ki prejemajo socialne prejemke, oziroma kot je v državnem zboru nedavno povedal Janša, skupaj »nekaj čez 60 tisoč rojakov«. Pri tem je zavrnil drugačne predloge opozicije, tudi denimo predlog stranke SAB, da bi bilo mogoče lanske turistične bone in letošnje bone 21 uporabiti v energetiki.

Obstajajo pa še drugačni načini. Španska koalicijska vlada, ki jo vodijo socialisti, je sredi septembra znižala davke na energijo, a hkrati za pol leta uvedla začasen davek na dobičke energetskih podjetij. Obdavčeni so zlasti proizvajalci elektrike, ki lahko zaradi nastalih razmer to pri enakih stroških prodajajo dražje, gospodinjstva pa se zaradi tega borijo z višjimi zneski na položnicah.