Zlata žila namesto zlatega pravila

Slovenci od nekdaj z razumevanjem, celo odobravanjem zremo na arhetip sangviničnega proletarca, ki ga prejeta plača tako nevzdržno žge v ritnem žepu, da brž zavije v priljubljeno špelunko in tam podivjano časti, dokler ne ostane brez prebite pare. Še vsaka vlada Janeza Janše se je v ekonomskem smislu obnašala kot prav takšen pijanec, pri čemer so razsipništva deležni zgolj izbranci, zapitek pa moramo na koncu poravnavati vsi, zlasti pa tisti z najplitvejšimi žepi. V ekonomskem žargonu se tovrstna lahkomiselnost imenuje prociklično delovanje, pomeni pa, da skrbnik proračuna nespametno do skrajnosti poganja vsakokratni gospodarski trend – in tako je prva Janševa vlada pred dobrimi petnajstimi leti sredi konjunkture zaradi pretiranega trošenja pregrela gospodarstvo, druga pa je sredi največje gospodarske krize po osamosvojiti panično šparala in družbi odrezala za več kot 320 milijonov evrov kisika za okrevanje.

Pričakovali bi, da bo tretji popravni izpit uspešnejši – toda osel gre na led enkrat, neoliberalec pa vsakič. Prve poteze so bile še obetavne, vlada si je v tujini izjemno ugodno izposodila več kot šest milijard evrov, veliko, a še zmeraj manj od povprečja EU; s tem denarjem je Sloveniji dejansko uspelo nadomestiti izpad, ki ga je gospodarstvu povzročila epidemija, nazaj na zeleno vejo smo splezali že nekje v prvi četrtini iztekajočega se leta. Nakar je vlada začutila tisto znano tesnobo, ki jo v žepu povzroča preobilje denarja, in šla v gostilno, kakor da le na prleški sendvič in vodo – ter nato veseljačila do zore in še čez.

Čeprav gospodarski minister Zdravko Počivalšek tuli, da je slovensko gospodarstvo pred klavrnim propadom, je makroekonomsko gledano stanje stabilno. Kljub temu je vlada vse leto 2021 trošila, kakor da jutrišnjega dne ne bo; javne investicije so se povečale za kar milijardo evrov na letni ravni. Spet se je državni denar na veliko stekal v ceste in železnice in gradbeništvo nasploh, ker je pred volitvami pač prikladno rezati trakove na otvoritvah. Znatni denarci so šli tudi za pajdaše SDS pri obloženi mizi, na primer za potešitev fetišev obrambnega ministra Tonina, za kar je bilo namenjenih dodatnih 133 milijonov. Poskrbelo se je tudi za elito med javnimi uslužbenci, vlada je za različne koronske dodatke namenila kar 900 milijonov evrov.

Posledice predvolilnega recidiva, vrednega nadaljevanja filma Kruh in mleko, so že tukaj. Gospodarstvo trese inflacija, ki nakazuje nezdravo pregrevanje, pred katerim je Janšo – v opozicijskih letih steklega zagovornika varčevalnega zlatega pravila – neuspešno svaril fiskalni svet. In to ravno v trenutku, ko se na svetovni ravni kuha nova recesija, spričo katere zna biti ekonomska implozija iz leta 2009 le sekirancije nevreden prdec v džakuziju. In da skupna denarnica ne bo le prazna, temveč do konca preluknjana, je vlada uzakonila davčno reformo, ki bo proračunu povzročila za približno 800 milijonov evrov izpada – bo pa bistveno, tudi za nekaj deset tisoč evrov po glavi, povečala plače najbogatejših. Če ste se že spraševali, kdo pije.