Jež ježa ne naskoči

Zlahka si predstavljamo ambient srečanja v letu 2007 med tedanjim gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom in tajkunom Bojanom Petanom v njuni vojni za Terme Čatež denarja: velika pisarna ali sejna soba, prostrana miza, na njej stekleničke radenske, morda kavica, tudi kaj kratkega, suknjič je malomarno vržen čez stol, kravata razvezana – z njo pa tudi jezik. Že Churchill in Stalin sta leta 1942 odprtje druge fronte zapečatila z žlampanjem gruzinskega škrlata in odojkom, Milošević je s Tuđmanom rezal Bosno ob šampanjcu in slabih vicih. Tako se sklepajo posli. Ti pa so za vladajočo kliko v letu 2021 cveteli, kakor da smo še vedno v 2007.

Posnetki sestanka Vizjak–Petan, ki so jih letos razkrili v oddaji 24ur na POP TV in s katerimi se nam je tedanja »vojna« razkrila kot le še en slepilni manever za pranje denarja SDS, niso zanimivi le z antropološkega vidika, temveč predvsem s pravnega. Minister je namreč tajkuna odvračal od prevzemnih namer z vrsto bonbončkov, ki so v resnici podkupovanje – med drugim mu je z utemeljitvijo o »gluposti« plačevanja davkov svetoval, naj nikar ne poskuša z odkupom delnic prevzeti družbe nazaj v svoje roke. Če bi tekmec vztrajal pri svojih namerah, mu je Vizjak, očitno fen Sopranovih, naravnost povedal, da ga bo zmlel po sodni poti, in sicer tako, »da bomo sodniku strli jajca«. Caporegime Vizjak po razkritju seveda ni odstopil s svojega sedanjega položaja ministra za okolje, si pa je nakopal interpelacijo.

Kako to počnejo pravi šefi, smo lahko videli že mesec dni prej, ko sta portal Necenzurirano in oddaja 24ur razkrivala podrobnosti o intimnosti Janeza Janše z lobistom Božom Dimnikom in poslovnežem Andrejem Marčičem. Partije golfa na Mavriciju, jadranje na luksuznih jahtah po Jadranu, druženje ob žlahtni kapljici v domači rezidenci. Natanko kdo in iz katere malhe je Janši plačeval letovanja v tropih, se do danes ne ve – ve pa se, da so podjetja Andreja Marčiča in Dimikove hčere Diane v poslih z državo zaslužila nepredstavljive milijone javnega denarja. Janša se je branil, da je golf igral z marsikaterim velmožem. A vendarle, tako se to dela.

Bratje po pripadnosti SDS so sklepali tudi naročila hitrih testov za ugotavljanje okužbe s covid-19; s podmladkom Janševe stranke povezani instagramski flamingi iz Majbert Pharma so jih letos državi prodali za dobrih šest milijonov evrov, četudi so analize vladne strokovnjakinje za hitre teste, mikrobiologinje Viktorije Tomič, potrdile učinkovitost na ravni cedila brez dna. Kasirala je tudi plejada zdravstvenih zasebnikov, ki so nato odpirali kontejnerje, v katerih so proti plačilu izvajali množično testiranje; posebej lepo je zaslužil Zavod Zdravje v lasti Marka Bitenca, kakopak vnetega podpornika SDS. Korupcija ostaja nedokazana – v nasprotju z nabavo mask iz leta poprej, pri katerih je Komisija za preprečevanje korupcije letos le potrdila nezakonito ravnanje Aleša Cantaruttija, bivšega Počivalškovega državnega sekretarja. Aja, pa Matej Tonin oziroma nekdo v njegovem resorju je skoraj staknil anevrizmo med napenjanjem, da bi razpis za nabavo traktorjev dobilo podjetje v lasti predsednika občinskega odbora NSi iz Svete Trojice.