Čuda prečudna

Čeprav si je leta 2021 nekako polovica človeštva na moč prizadevala za vrnitev v dobre stare čase ploščate Zemlje, je znanost vendarle še naprej delala svoje in hrabro koračila, kamor ni šel še nihče. Po vsem svetu so laboratoriji po inštitutih proučevali, razvijali in odkrivali osupljive reči.

Prednjači jasno nadgradnja cepiv proti covidu, ki so učinkovito preprečevala hujši potek bolezni pri virusni različici delta. To področje je zasenčilo vsa druga, zato se je julija le malokatera laična obrv dvignila ob novici, da je Googlov superračunalnik DeepMind sposoben napovedati zgradbo vseh znanih beljakovin, kar bo znatno pripomoglo k razvoju zdravil za najrazličnejše tegobe. Še bolj noro je odkritje časovnih kristalov – že samo ime je všečno, res kul pa je, da gre za čisto pravi perpetuum mobile; časovni kristal je struktura, ki se po začetnem imupulzu energije širi in krči v nedogled, propade pa ne; menda utegne zadeva revolucionirati kvantne računalnike – in meščanske gospe v srednjih letih. Firma Neuralink megalomana Elona Muska pa je razvila kar telepatijo – z elektrodami so priključili možgane žive opice na računalnik in primatu omogočili, da je z mislimi igral igrico (vsaka podobnost z obnašanjem nekaterih poslancev v slovenskem parlamentu je naključna).

Musk je bil dejaven tudi drugod; med drugim je v tekmi s takisto zdolgočasenima gigabogatunoma Richardom Bransonom in Jeffom Bezosom spuščal rakete po vsemirju – ker seveda na ljubi Zemlji ni bolj smotrnih načinov za kurjenje ton denarja. Branson je celo sam obliznil mejo atmosfere, Bezos pa je v višave poslal kar kapitana Kirka iz Zvezdnih stez, 90-letnega igralca Williama Shatnerja. Muskov SpaceX je v orbito pognal raketo brez posadke in jo celo pripeljal nazaj v enem kosu.