Orodja dvoma

Ja drži, da Janez Janša in njegovi sedanji koalicijski partnerji prikazujejo politične nasprotnike kot nesposobne, neoperativne in prepirljive. Pri tem jih radi spomnijo na razpad Šarčeve vlade in njeno nesposobnost, da bi sprejeli, denimo, Zakon o ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Seveda bodo stranke KUL v predvolivnem času morale dokazati, s konkretnim SKUPNIM programom, ki bo sestavni del bodoče koalicijske pogodbe, da se ta epizoda ne bo ponovila. Seveda je, po drugi strani, potrebno tudi bolj natančno pogledati, kako izgleda resnična sposobnost in operativnost Janševe vlade, zlasti pa njene posledice. Pri tem tudi ne kaže spregledati rezultatov zadnje ankete, ki je pokazala, da je za Robertom Golobom Janez Janša najbolj zaželjen predsednik vlade v novem mandatu.

Sedanja koalicija je najbolj ponosna na veliko gospodarsko rast in nizko brezposelnost. Podobno je bila Janševa vlada ponosna na podobno ugodno gospodarsko rast ob koncu leta 2007. Skupna značilnost obeh gospodarskih rasti je bila njihova ekstenzivnost na podlagi visokega zadolževanja. Posledica zadolževanja do 2007, ob hkratnem nastopu finančne krize, je bila brutalna, od Evrope diktirana, sanacija bank. Do diktirane sanacije pa ne bi prišlo, če bi druga Janševa vlada pristala na veliko bolj ugodno, za lastnike bank in lastnike podrejenih obveznic, domačo sanacijo, kot so to storile nekatere druge države. Poceni najete kredite je bilo potrebno odplačati z novimi dragimi krediti. Posledica tega je bila, da smo kar nekaj let morali plačevati iz državnega proračuna samo za obresti okoli milijardo €. Zato potem ni bilo denarja za znanost in razvoj, za povišanje plač v javnem sektorju, za valorizacijo pokojnin itd. Visoke obresti na najete nove kredite, države in podjetij, so nastale takoj po Janševem uspešnem referendumu, ko je spodbijal zakone, sprejete za časa Pahorjeve vlade. Finančni trgi so ocenili, da je povečano tveganje v državi, kjer se ne morejo ničesar dogovoriti.

Zanimivo, izgleda, da gospodarstveniki ne zamerijo JJ, da so morali najemati drage kredite in da je bilo manj spodbud za raziskovanje in razvoj, pač pa so bolj cenili ukinitev davka na plače, čeprav vlada ni zagotovila nadomestnih novih virov. Enako je vlada postopala v tem mandatu. S tem bo v proračunu manjši priliv sredstev, toda gospodarstvo kljub temu pričakuje večje spodbude za gospodarstvo. Od kod naj vzame denar? Ali naj najame še nove kredite?

Seveda bodo mnogi trdili, da se to ne more ponoviti, ker naj bi bila sedanja visoka inflacija samo začasna in ker Evropska centralna banka nima namena povečevati obresti. Uokvirjanje javne porabe v okvire, ki bodo dogovorjeni v okviru EU in usklajevanje javne porabe v skladu z določbami naše Ustave, naj bi menda pomaknili v leto 2023. Pri tem se pozablja na množico nejasnih tveganj in tudi na to, da smo vključeni, hoteli ali ne, v svetovni finančni sistem. Zadnja finančna kriza se je začela v ZDA, ne v Evropi.

Ne glede na bodoči razvoj financ je vprašanje, kako so bili porabljeni najeti krediti. Pri tem bi spomnil, na program GZS za povečanje dodane vrednosti in strategijo za vsestranski napredek gospodarstva in družbe, izdelane v okviru Ekonomske fakultete. Vlada in ministri se s tem niso ukvarjali in za udejanjanje teh strategij niso namenili sredstev. Raje so se vsi ukvarjali z nabavo materialov v zvezi s pandemijo, seveda preko posrednikov. Čeprav je že prva Janševa vlada imela slabe izkušnje z nabavo bolniških postelj preko posrednikov, je s tem nadaljevala tudi v tem mandatu.

Pri ogromnih razpoložljivih sredstvih vlada ni ničesar posebej naredila za napredek znanosti, tehnološki razvoj in povečanje konkurenčnosti in s tem dodane vrednosti. Vlada je širokogrudno delila sredstva na vse mogoče strani. V oči pade, da je vlada celo povečala dodatek občinam nad vsoto, ki jo je minister za javno upravo izpogajal s predstavniki občin. Zato ni čudno, da je rektor ljubljanske univerze pikro pripomnil, da občinska krožišča pač ne bodo poskrbela za napredek znanosti in uspešnejši razvoj gospodarstva.

JJ je vedno pokazal visoko operativnost pri postavljanju na funkcije njemu zvestih pristašev. Po izjavi bivšega predsednika uprave NKB, da se je o vseh pomembnejših poslih posvetoval z JJ, bi sklepal, da so to delali tudi nekateri drugi. To se pravi, da JJ ni odgovoren samo, da so njegovi kadri ustrezno strokovno usposobljeni ali ne, temveč jih pri njihovem delu tudi varuje. Zato ni čudno, da sta njegova kadra v Luki Koper in Intereuropi, za časa prve Janševe vlade, imela njegovo sliko na steni svoje pisarne. Kljub temu varstvu so oba sodno preganjali za povzročeno škodo podjetjema. Kakšne rezultate bodo dosegli sedanji novonastavljeni kadri, bo pokazal čas.

JJ kaže svojo sposobnost tudi pri tem, da zna onemogočiti ljudi, ki jih ne mara ali pa jih ignorira, čeprav so na takšnih funkcijah, da bi bili lahko koristni Sloveniji. Posebno spretnost pa kaže pri izogibanju sodiščem, če pa že mora na sodišče, se pred sodiščem demonstrativno zberejo njegovi pristaši. Le kdo jih organizira in plača stroške?

To je le nekaj primerov, ko je JJ delal škodo Sloveniji. Koliko je to nesposobnost, koliko pa posledica prizadevanj, da mora biti vse v interesu borbe za usvajanje in obdržanje oblasti, ne pa v korist Slovenije, naj vsak sam presodi.