Strta srca, polni žepi

Konec lanskega junija so iz Splošne bolnišnice Celje javnosti ponosno sporočili, da so opravili prvi dve operaciji vstavitve umetnih srčnih zaklopk skozi žilo (angl. Transcatheter Aortic Valve Implantation, krajše TAVI). Gre za zahteven in prelomen poseg zdravljenja hudih bolnikov z zožitvijo aortne zaklopke, pri katerem je umetna zaklopka vstavljena skozi žilo na nogi, zaradi česar je TAVI bistveno manj invazivna in za tvegane bolnike posledično tudi precej manj nevarna operacija, kot je poseg z odpiranjem prsnega koša. S tem je bolnišnica Celje, tretja največja bolnišnica v državi, naredila odločilen korak pri zagotavljanju nujno potrebne zdravstvene oskrbe srčnim bolnikom na Celjskem, obenem pa postavila temelje za znaten strokovni napredek – in to v najhujšem letu spoprijemanja s koronavirusno boleznijo, ko se je bolnišnica spoprijemala z domala neobvladljivim navalom covidnih bolnikov.

Ponos je bil torej upravičen. Uspešna izvedba prvih operacij naj bi pomenila zametek novega kardiokirurškega oddelka celjske bolnišnice, ki bi pomenil neprecenljivo pridobitev za javno mrežo, saj bi pomembno razbremenil oba klinična centra. In kar je bistveno, v njem bi vsako leto lahko rešili po nekaj deset življenj, ki so glede na projekcije sedaj izgubljena zaradi srčnih bolezni. Toda vsaj za zdaj so prevladali drugačni, bistveno manj plemeniti motivi.

Stroka in »stroka«

Vsega teden dni po omenjenih operacijah se je celjska bolnišnica znašla na udaru gibanja Zdravstvo.si, »strokovnega« združenja, ki jo je javno napadlo z očitki o nestrokovnosti njenih kardiologov in neustreznosti uporabljenega materiala. Pa čeprav je bolnišnica že večkrat dokazala, da ima na voljo vse potrebne prostore in opremo za tovrstne operacije, kadrovsko pa se je povezala z obema kliničnima centroma. Pri omenjenih prvih TAVI-posegih sta celjske zdravnike vodila in nadzirala Gregor Bunc iz ljubljanskega in Gorazd Košir iz mariborskega kliničnega centra; oba sodita v sam vrh slovenskih kardiokirurgov, Bunc je tudi vodja sekcije za interventno kardiologijo pri slovenskem združenju kardiologov.

Toda zaskrbljenih državljanov iz Zdravstvo.si to ni prepričalo. Šli so celo tako daleč, da so bolnišnico Celje zaradi TAVI-operacij prijavili komisiji za medicinsko etiko; ta je v odzivu z otipljivo nejevoljo zapisala, naj se »različna stališča usklajujejo v strokovnih krogih, ne pa z javnimi polemikami«. V popolnem nasprotju z očitki skupine Zdravstvo.si pa je stroka potrdila visoko usposobljenost in učinkovitost celjskih zdravnikov ter neoporečnost izvedenih postopkov in uporabljenih materialov. Krovno telo na tem področju, razširjeni kolegij kirurških strok pri ministrstvu za zdravje, je tako tudi uradno sklenilo, da »podpira nadaljnji razvoj programa TAVI in programa balonskih krioablacij ter prav tako podpira razvoj kardiokirurških posegov v SB Celje«.

Cui bono?

Na prvi pogled so polena pod noge, ki jih Celjanom meče omenjena pobuda, sila nenavadna, saj gre vendarle za združbo zdravnikov, ki zase trdijo, da zagovarjajo javno zdravstvo – pričakovali bi, da bodo navdušeno pozdravili krepitev celjskega javnega zavoda in zmanjšanje obremenitev za kardiokirurge v Ljubljani in Mariboru. Toda Zdravstvo.si ni še eno spontano samoniklo civilno združenje, pač pa gre za združbo zdravniške elite. Med ključnimi vodili njenega delovanja sta načeli bolnikove »svobodne izbire« zdravnika in vzpostavitev »trga zdravstvenih storitev«, na katerem bi zasebniki prosto konkurirali javnim zavodom – z drugimi besedami, privatizacija javnega zdravstva.

Ko so celjski kardiokirurgi pod nadzorom vrhunskih strokovnjakov iz Ljubljane in Maribora izvedli prvi vstavitvi umetne srčne zaklopke skozi žilo, bi se morala vsa država veseliti njihovega preboja. Toda nekateri so v tem prepoznali grožnjo svojim interesom.

Med podpisniki omenjene izjave, ki so ob uspehu celjske bolnišnice nenadoma začutili »dolžnost, da v dobro bolnikov vse odločevalce v Sloveniji opozorimo na ključna dejstva«, v oči bode ime kardiologa Marka Noča iz UKC Ljubljana. Noč namreč ob zaposlitvi v javnem zavodu honorarno operira še v zasebni kliniki Medicor – ta znaten del svojih prihodkov ustvari prav z operacijami TAVI, ki jih zaračuna javni zdravstveni blagajni.

Medicor bo v letu 2022 opravil 110 teh operacij, za kar bo od ZZZS prejel 2.090.000 evrov. Celjska bolnišnica je s svojimi ambicijami na področju kardiokirurgije jasna grožnja tem zaslužkom; če bi uresničila svoj načrt o 50 opravljenih TAVI-posegih na leto, bi država bržkone te operacije vsaj deloma, če ne v celoti odvzela iz Medicorjeve pogače, zaslužek zasebne družbe pa bi se utegnil praktično prepoloviti. Več kot zadosten razlog, da Medicor in njegovi sodelavci, z Nočem vred, udrihajo po Splošni bolnišnici Celje.

Dvojna merila

Lobistična ofenziva proti celjski bolnišnici se ni končala zgolj z eno izjavo za javnost. Še isti dan je očitke iniciative Zdravstvo.si povzelo Delo, ki je v članku dobesedno prepisalo zavajajoče navedbe o šušmarjenju celjskih zdravnikov. Ob tem je navajalo izjavo ministra za zdravje Janeza Poklukarja, ki da »deli mnenje skupine in pričakuje, da bo SB Celje ravnalo skladno z usmeritvami stroke na tem področju«. Četudi so njegovi lastni svetovalci iz razširjenega kolegija kirurških strok kot rečeno podprli širjenje programov TAVI v tretjo največjo med javnimi bolnišnicami in četudi so iz SB Celje nemudoma učinkovito odgovorili na zapis Zdravstva.si, jim minister ni prisluhnil. Raje si je po pilatovsko umil roke z izjavo, da mora biti »na prvem mestu pacient, ki mora biti deležen varne in kakovostne obravnave«.

Minister Poklukar je v resnici dobro seznanjen z zmogljivostmi celjske bolnišnice in njenega osebja. Med Poklukarjevim zaupniki je namreč njegov sekretar Franc Vindišar, nekdanji strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje. Ko je bil Vindišar še zaposlen v bolnišnici, je vneto zagovarjal uvajanje operacij TAVI – pa vendar sedaj ministrstvo, v katerem zaseda enega najvišjih položajev, temu nasprotuje.

Človeški davek na zaslužek

Koga torej posluša Janez Poklukar, če ne svojega sekretarja in svojih svetovalcev iz razširjenega kolegija kirurških strok? Nemara svojega drugega sekretarja Roberta Cuglja, ki odhaja na vodstveno funkcijo v Diagnostični center Bled, enega največjih zasebnih zdravstvenih izvajalcev v državi? Ali pa sekretarko Alenko Forte, bivšo tajnico strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov? Na ministrstvu za zdravje pravijo, da »ne favoriziramo nikogar«. Toda njihova dejanja govorijo drugače.

Ko je proti koncu leta 2021 prišel čas, da ZZZS sklene letne pogodbe o financiranju z izvajalci TAVI-posegov, je SB Celje tako izpadla iz igre. V bolnišnici nad tem ne skrivajo razočaranja: »Neuvrstitev programa TAVI v splošni dogovor za leto 2022 po našem mnenju pomeni v prvi vrsti slabšo dostopnost te storitve bolnikom s hudo zožitvijo aortne zaklopke v gravitacijskem območju SB Celje, ki zajema okoli 300.000 prebivalcev. Na drugi strani pa je strokovni napredek pomemben tudi za zaposlene, saj si najbolj perspektivni kadri želijo novih strokovnih izzivov in zato odhajajo v okolja, ki jim ta strokovni napredek omogočajo.« Med slednjimi se pospešeno uveljavljajo velike zasebne klinike, kot so Medicor, Kirurgija Bitenc in Kirurški sanatorij Rožna dolina. Javne bolnišnice pa ostajajo brez najboljših zdravnikov.

Onemogočanje strokovnega razvoja javne bolnišnice odpira prostor zasebnikom; ti pri ZZZS pobirajo smetano najdražjih posegov, obenem pa z lahkoto privabljajo kadre iz javnih zavodov, ki iščejo priložnost za poklicni napredek.

Kot so nam pojasnili iz javne zdravstvene zavarovalnice, je bil nepodpis pogodbe s SB Celje posledica »odločitve vlade republike Slovenije na predlog ministrstva za zdravje«. Pogodbe za opravljanje TAVI v letu 2022 sta tako dobila oba klinična centra in, kakopak, Medicor, ki bo iz javne blagajne tako tudi letos iz tega naslova prejel nova dva milijona evrov. Na ministrstvu so nam pojasnili, da celjske bolnišnice niso podprli, ker da obstoječe zmogljivosti omenjene trojice uveljavljenih izvajalcev zadoščajo za pokrivanje potreb prebivalstva. Za leto 2022 je trojica prijavila ZZZS, da lahko opravijo 590 TAVI-operacij, javna blagajna pa jim bo plačala 339 operacij. Po logiki ministrstva zato ni potrebe po nadaljnji širitvi javne mreže, saj da »trenutne kapacitete zadostujejo za potrebe slovenskega prebivalstva«. Pa vendarle to ne pojasni, zakaj ne bi v te zmogljivosti vsaj nekoliko vključili javne bolnišnice.

Na ministrstvu pravijo, da sedanje zmogljivosti zadoščajo za potrebe bolnikov, ki potrebujejo poseg TAVI. Toda samo na Celjskem naj bi brez tega posega vsako leto ostalo med 80 in 100 ljudi. Približno polovica jih še isto leto umre.

Da so potrebe bolnikov večje od obsega storitev, ki jih sedaj financira ZZZS, pa ni dvoma. »Nekatere projekcije kažejo, da se bodo potrebe populacije po menjavah aortne zaklopke verjetno ustavile na številkah med 500 in 1000 implantacij na milijon prebivalcev. Za Slovenijo bi to lahko po najbolj optimističnem scenariju pomenilo okrog tisoč menjav aortnih zaklopk letno, kar pomeni, da je potrebno ob že obstoječih kapacitetah v naslednjih petih letih usposobiti še vsaj dva centra sposobna posegov TAVI,« opozarjajo v SB Celje. Po analizah njenih zdravnikov na Celjskem namreč vsako leto za hudo aortno stenozo oziroma smrtno nevarnim popuščanjem srčne zaklopke oboli med 180 in 200 prebivalk in prebivalcev celjske regije. Na operacijsko mizo jih pride le polovica, ostali so sedaj »prepuščeni naravnemu poteku bolezni«. Od teh jih približno polovica, torej med 45 in 50, po ocenah umre v enem letu. Vsako leto.

Modus operandi

V Medicorju na vprašanje, kako gledajo na ambicije SB Celje, da začne izvajati TAVI-posege, niso neposredno odgovorili. Lastnica centra Metka Zorc pa je ob tem poudarila, da je Medicor kot eden od izvajalcev programa TAVI ta program razvil »skladno z veljavnimi smernicami Evropskega združenja za kardiologijo. Le-te kot obvezen pogoj za izvajanje TAVI navajajo izvajanje metode v okviru aktivnega kardio-kirurškega centra z dolgoletnimi izkušnjami na področju srčne in vaskularne kirurgije.« Prav domnevno neizpolnjevanje teh smernic je bil ključni argument iniciative Zdravstvo.si na račun SB Celje.

Zorčeva je ob tem zatrdila, da »Medicor z neformalno skupino Zdravstvo.si nima nobenih povezav. Res pa je, da je eden izmed izvajalcev kardioloških posegov v Medicorju dr. Marko Noč član te skupine. Gre za njegovo osebno odločitev, pri kateri naša ustanova nima nič.« Toda v članku opisani pritisk na celjsko bolnišnico ni prvi primer tovrstne akcije, v kateri samooklicana »civilna« družba z dokazanimi povezavami z Medicorjem napada njegove konkurente med javnimi zavodi. Že leta 2018, ko je SB Celje napovedala vzpostavitev četrtega centra za zdravljenje srčnih bolezni v državi in začela prve aktivnosti za izvajanje TAVI operacij, sta jo napadli Društvo za zdravje naroda in Društvo na srcu operiranih Slovenije. Tedanjemu premieru Miru Cerarju sta se v javnem pismu pritožili, da tovrstni center ni potreben in da so razmere v celjski bolnišnici zaradi bolnišničnih okužb »življenje ogrožajoče«. Spet na moč nenavadno obnašanje društev, ki naj bi zastopali interese bolnikov, toda povsem razumljivo glede na dejstvo, da sta obe tesno povezani z Medicorjem, o čemer je v Mladini že pisal Borut Mekina. Med drugim je lastnica Medicorja, Metka Zorc, članica upravnega odbora Društva za zdravje naroda, Društvo na srcu operiranih pa je med manjšinskimi lastniki Medicorja.