Tri barve: Zelena

Ker smo še pri barvah, gospod Miheljak, vam povem, da me v življenju ni še nihče narisal tako brezbarvno, kot vi v svojem odgovoru na moj ugovor (Mladina, št. 52), na vašo kolumno (Mladina, št. 50). Ne mislim razlagati, kaj to pomeni, saj me že v prejšnjem pismu niste razumeli. Ker pa veliko berete, boste morda razumeli, če vam povem, da je to približno tako kot Murakamijev Brezbarvni Tzuruku Tazaki. Prijatelji so ga postavili v položaj, iz katere se leta in leta ni izkopal. Podobno bi se zaradi prijateljskega ognja lahko zgodilo z Vesno, kar pa bi bilo, vsaj sama menim tako, škodljivo za Slovenijo, saj bi izgubili edino verodostojno zeleno stranko. Ker moje mnenje pri vas ne šteje, tudi jaz ne bi izgubljala besed v zvezi z vašimi. Zaradi bralk in bralcev pa sem dolžna odgovoriti na tale vaš navedek: »naj spoštovana Draga preveri pri Macerlu, kakšen odnos ima do Pivčeve«. Najbolje bi vam odgovoril sam. Ker pa ne vem, če se bo to zgodilo, naj v obrisih povzamem po njegovih besedah.

Uroš Macerl je sedemkrat prejemnik nagrade za gojenje drobnice na visokogorski kmetiji, zato ga je prijatelj, predsednik Zveze društev rejcev drobnice, povabil, naj gre z njim na sestanek k Pivčevi, takratni kmetijski ministrici, da bi izposlovali boljši položaj (tudi sredstva) za visokogorske kmetije, ki drastično izginjajo. Za kar je v veliki meri odgovorna država! V nasprotju z ministrom Židanom in prejšnjimi ministri je Pivčeva kmetom prisluhnila, da so skupaj začeli iskati rešitve in jim povečala sredstva. S tem pa ni kupila Eko kroga in Macerl ni postal njen človek, sicer bi ga zdaj videli v neki drugi stranki in ne med ustanovitelji Vesne. Za Macerla (in Vesno) me ne skrbi. Če koga dvajset let niso zlomili ne megakapitalisti ne politika, se ne bo vdal sredini, kaj šele sredincu. Kajti zeleno, ki je res zeleno, je veliko več kot le barva!

Sicer pa absolutno delim vaše skrbi in tudi vsa vaša opozorila v zvezi z janšizmom so še kako na mestu, saj je trenutna politična situacija v Sloveniji skrajno nevarna. Vendar mora vsak, ki se odkrito in pošteno bori za okolje in naravo, upoštevati tudi problematiko beguncev in biti odprt do ljudi, ki jih na pot ženejo ne le vojne, temveč tudi vse večje okoljske krize. Kdor to zanemari, se je le pobarval v zeleno. Počakajmo torej na Vesnin program in kongres, cenjeni gospod Miheljak. Hvala za debato. Jaz jo zaključujem.