Vladno zavajanje
Vlada se je strinjala z zahtevo Levice po referendumu, a njena argumentacija ni prepričljiva
Vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije (na fotografiji njen predsednik Tibor Šimonka) podpira vladne spremembe na področju dohodnine, saj naj bi te povečale potrošnjo, hkrati pa naj bi višje plače in nižji davki v Sloveniji zadržale že sedaj dobro plačane strokovnjake in menedžerje.
© Vlada RS
Eden od namenov dohodninske reforme je tudi, tako vlada, da se davčne obremenitve fizičnih oseb pri nas približajo davčnim obremenitvam v državah »v naši neposredni bližini in državah, v katere se izseljuje delovna sila, izobražena v Sloveniji, v želji po boljšem zaslužku«. Torej dohodninskim obremenitvam v Nemčiji, Italiji in Avstriji, kjer je splošna olajšava bistveno višja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije (na fotografiji njen predsednik Tibor Šimonka) podpira vladne spremembe na področju dohodnine, saj naj bi te povečale potrošnjo, hkrati pa naj bi višje plače in nižji davki v Sloveniji zadržale že sedaj dobro plačane strokovnjake in menedžerje.
© Vlada RS
Eden od namenov dohodninske reforme je tudi, tako vlada, da se davčne obremenitve fizičnih oseb pri nas približajo davčnim obremenitvam v državah »v naši neposredni bližini in državah, v katere se izseljuje delovna sila, izobražena v Sloveniji, v želji po boljšem zaslužku«. Torej dohodninskim obremenitvam v Nemčiji, Italiji in Avstriji, kjer je splošna olajšava bistveno višja.
No, višja sta tudi življenjska raven in BDP, vendar je vlada pozabila, da dohodnina ni edini davčni instrument. Slovenija je malone davčna oaza, nima resnih premoženjskih davkov, pravi davek na nepremičnine sploh ne obstaja, kaj šele, da bi bile različno obdavčene prve, druge ali tretje nepremičnine. Prav tako niso obdavčene luksuzne dobrine, s predlagano vladno reformo pa naj bi se znižali celo davki na kapitalske dobičke.
Fiskalni svet je sicer v analizi predlaganih davčnih sprememb danimo zapisal, da »obdavčitev dela v Sloveniji je nekoliko višja od povprečne obdavčitve v članicah OECD, ki so hkrati članice EU, efektivna obdavčitev dohodkov podjetij pa je med najnižjimi v OECD oziroma EU«. Na področju obdavčitve dohodkov podjetij je po podatkih OECD efektivna stopnja davka na dohodek podjetij leta 2019 v Sloveniji znašala 18,1 odstotka. Med 40 državami, ki so članice OECD in EU10, je to 11. najnižja efektivna obdavčitev. Prav tako so »prihodki sektorja država od tekočih davkov na dohodek in kot delež v BDP skoraj polovico nižji od povprečja EU«. Prihodki od tekočih davkov na dohodek in premoženje, ki jih večidel sestavljajo prihodki od dohodnine in davka na dohodek pravnih oseb, so leta 2019 sestavljali 7,8 odstotka BDP, kar je osmi najmanjši delež v BDP med državami članicami. V povprečju EU so prihodki iz tega naslova sestavljali 13 odstotkov BDP.
Vlada torej pove samo del zgodbe. Tisti, ki koristi njenemu političnemu cilju.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.