Pravica do svobode

Direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija, nekdanji novinar in urednik, zdaj pa že nekaj časa portparol, orator, pridigar, agitator vladne propagande, se je očitno odločil, da bo stvari postavil na pravo mesto. Njegov urad redno analizira poročanje nacionalne medijske hiše in generalnemu direktorju Andreju Grahu Whatmoughu in drugim odgovornim pošilja tedenske analize svojih opažanj. V njih je polno obtožb o dvojnih merilih, neuravnoteženosti, cenzuri, besed o namernih novinarskih napakah in molku. Analize so bizarne, nič znanstvenega ni na njih. Gre za pristranski pogled vladnega urada, torej političnega organa, ki misli, da lahko s pozicije moči določa, kaj je prav in kaj ni. Tako so o medijih in obveščanju javnosti razmišljali najtrdovratnejši komunisti.

V zadnjem tedenskem poročilu se je urad spravil na radijsko oddajo Glasovi sveta. Gre za tedensko oddajo o svetu znanosti, tehnike, vesolju, jeziku, vzgoji, pravu, matematiki, preteklosti in še o čem. V njej razpravljajo o sodobni slovenski glasbi, umetni inteligenci v medicini, cimetu, Jožetu Plečniku, kapitalizmu na Kitajskem, hrani, Rusiji, čebelah, tokrat pa je bila oddaja namenjena pravici do splava in temu, da je Slovenija v odnosu do splava med najbolj liberalnimi državami v svetu. In točno ta oddaja je zmotila Uroša Urbanijo – kdo ve zakaj, morebiti tudi zato, ker je bil v mladih letih sodelavec Radia Ognjišče.

V oddaji so govorili o znanstveni monografiji Pravica do abortusa, v kateri so »prikazane družbene okoliščine, ki so pogojevale rojstvo in razvoj reproduktivnih pravic v Sloveniji, predvsem pravice do izbire, ki je od leta 1991 ustavna pravica«, avtorice pa so znane slovenske družboslovke Ana Kralj, Tanja Rener, Vesna Leskošek, Metka Mencin, Mirjana Nastran Ule. V oddaji so med drugim iskali odgovor na vprašanje, zakaj so pravice žensk znova na preizkušnji in zakaj se tudi v Sloveniji pojavljajo gibanja, ki nasprotujejo ustavni pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. »Slovenija se po številu splavov uvršča na rep Evrope,« je oddajo začela novinarka Urška Henigman in se vprašala: »Kako razumeti pozive k omejevanju te pravice?«

Kaj konkretno je zmotilo Urbanijo? V analizi je zapisano: »Izrazito enostranski prikaz izjemno pereče tematike. Ker ne gre za propagandno oddajo oz. plačano oddajo, so očitno namensko iz pogovora izključili katerega koli vidnega predstavnika Gibanja za življenje kot najbolj znane organizacije v Sloveniji, ki brani življenja tudi nerojenih otrok.«

Urbanija verjetno ne posluša oddaj na tretjem programu nacionalnega radia. Nanjo ga je najbrž opozoril Aleš Primc, vodja gibanja Za Slovenijo – Glas za otroke in družine, gibanja, ki že dolgo nasprotuje pravici do svobodnega odločanja. Dva dni po oddaji je Primc namreč v javnost poslal pismo, v katerem je zaradi oddaje zahteval odstop direktorja Radia Slovenija Mirka Štularja. V tej oddaji (in še treh drugih) naj bi se bile po njegovem mnenju zgodile grobe kršitve novinarskih standardov, Radio Slovenija naj bi bil naravnan proti nerojenim otrokom, promoviral pa naj bi ideologijo nasilnih smrti, »zaradi česar so porodnišnice v veliki meri tudi mrtvašnice otrok, ne le kraji rojstva«. Res velik naj bi bil greh Radia Slovenija, »namesto da bi kot osrednja medijska hiša v državi delali za razvoj in napredek našega naroda in države, delate za njegov propad«.

Bodimo kratki in jasni, pri vsem tem gre za dve stvari: prvič, nobena pravica ni izbojevana do konca, ne pravica žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok in ne pravica do svobode izražanja. Država, kjer direktor vladnega urada za komuniciranje ukazuje novinarjem, kako naj poročajo, ni demokratična država. In drugič, res je, da se tudi pri nas pojavlja težnja po rekatolizaciji družbe, želja po vrnitvi v svetlo preteklost, ki nikoli ni bila svetla, a res je tudi, da velika večina državljanov in državljank v Sloveniji še vedno odločno podpira ženske pravice.

»Vse to daje občutek, da se vendarle ta pravica ne bo zamajala. Če pa se bo majala, bo to prav gotovo naletelo na hude odpore,« je v oddaji dejala Tanja Rener.

Do volitev je manj kot 100 dni.