28. 1. 2022 | Mladina 4 | Pisma bralcev
Intervju: dr. Peter Novak
Spoštovani, V 3. številki letošnje Mladine je bil objavljen zanimiv intervju s prof. dr. Petrom Novakom. Naj dodam krajši komentar.
Sončne elektrarne imajo v Sloveniji med obnovljivimi viri energije daleč največji ocenjeni tehnični potencial. Po študiji »Razvoj sektorja proizvodnje električne energije v Sloveniji do leta 2050« (Košnjek et alt., 2015) je ta potencial približno polovico večji od sedanje skupne končne porabe električne energije v Sloveniji. Pri tem je naša država od 2009 dalje kot eno od oblik razvojne politike vzpostavila tudi spodbujanje proizvodnje iz obnovljivih virov energije in v tem okviru še zlasti iz sončnih elektrarn. Sredstva za ta namen se zbirajo pri Borzenu, ki jih po določenih kriteriji dodeljuje proizvajalcem električne energije. V letu 2020 je temu namenil 64 milijonov evrov ter omogočil proizvodnjo 269,3 GWH električne energije iz sončnih elektrarn, kar predstavlja 2% naše skupne končne porabe te dobrine (Borzen, Portal Centra za podpore, Poročila in podatki; Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SISTAT, Energetika, Proizvodnja in poraba energije, Električna energija). Od začetka leta 2009 do septembra 2021 (zadnji podatek) je Borzen za podpore proizvodnji električne energije iz sončnih elektrarn skupaj namenil 633 milijonov evrov.
Termoelektrarna Šoštanj je leta 2020 iz premoga proizvedla in trgu dobavila 3.611 GWh električne energije (Termoelektrarna Šoštanj, Letno poročilo 2020). Ob enakih subvencijah, kot nam sedaj služijo za pospeševanje proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn, bi za nadomestilo elektrike, proizvedene v Termoelektrarni Šoštanj z elektriko, proizvedeno v sončnih elektrarnah potrebovali subvencije v višini 862 milijonov evrov letno.
Podobno je Nuklearna elektrarna Krško v letu 2020 proizvedla 6.040 GWh električne energije in jo polovico, 3.020 GWh, dostavila slovenskemu trgu. Za nadomestilo te elektrike s proizvodnjo iz sončnih elektrarn, po dosedanjem načinu spodbujanja njihovega uvajanja in delovanja, bi letno potrebovali 721 milijonov evrov subvencij.
Ali pa bi morali nekaj spremeniti v sistemu podpor.
Glavni članek
»Podražila se nista ne voda ne sonce, tudi strošek dela ni zrasel, ne gorivo za jedrsko elektrarno. To pomeni, da ni razloga, da cene elektrike ne bi diktirali doma.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.