»Nehajte imeti otroke«

Je rojevanje otrok res sebična odločitev? Antinatalisti se danes v prid okolju odpovedujejo naraščaju.

Medtem ko ministra v Janševi vladi slovenske državljanke in državljane spodbujata, da bi imeli čim več otrok, se med mlajšo generacijo pojavlja ravno nasproten trend. "Če ima naš minister Janez Cigler Kralj štiri otroke, gre za zelo plemenito dejanje, za doprinos celotni družbi in častivredno," je pred kratkim dejal Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, njegov vladni kolega Zdravko Počivalšek pa pred nedavnim poudaril, da "moramo nekaj storiti, da nas bo čez desetletje tri milijone, ne pa dva, ampak zaradi tega, kar se bo dogajalo v Sloveniji, ne s priseljevanjem."

Tudi v Vatikanu so podobnega mnenja kot v slovenski vladi, saj je je Papež Frančišek pred kratkim dejal, da je odločitev ne imeti otrok "sebična". "Nekaterim je smešno, a zanikanje materinstva in očetovstva nas zmanjša, oropa nas človeškosti," je dejal in dodal, da "domovina brez naraščaja trpi".

A kot je razvidno iz podatkov Statističnega urada RS (SURS), statistika konzervativnim željam slovenskih ministirov ni ravno naklonjena. V zadnjem desetletju se je namreč v Sloveniji količina parov z otroki povečala za le tisoč, število parov brez otrok pa je naraslo za 37 tisoč. In to kljub temu, da se je število družin povečalo za 20 tisoč in je najpogostejši tip družine poročen par z otroki, v zadnjih treh desetletjih ta strmo upada. Razlog za to pa naj bi bila vedno pogosteje skrb za okolje in zaskrbljujoča prihodnost. 

Fenomen antinatalizma

Antinatalizem (angleško: antinatalism) je pojem, ki označuje filozofsko in etično prepričanje, da sta reprodukcija in rojevanje otrok sebična in škodljiva odločitev. Antinatalisti pri svoji odločitvi upoštevajo vpliv, ki ga ima (dodaten) otrok na okolje, živali in naravo. Raziskava Lundske univerze je razkrila, da odločitev ne imeti otroka privarčuje kar 58,6 ton ogljika letno, za enako količino privarčevanega ogljika bi morali živeti 25 let popolnoma brez avtomobila. In tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da kvaliteta okolja, ki je ključen dejavnik za zdrav razvoj otrok, upada. Zdravje otrok je v Evropskih državah sicer zadovoljivo, a onesnažen zrak, sevanje mobilnih naprav in globalno segrevanje so med glavnimi naštetimi dejavniki, ki prispevajo k razvoju kroničnih bolezni.

Marca 2021 je bila ustanovljena neprofitna organizacija Stop having kids (SHK) (v prevodu: Nehajte imeti otroke), v kateri zagovarjajo tezo, da je rojevanje otrok "katalizator za vse trpljenje", ki se pojavlja po svetu. Kljub temu podpirajo posvojitve otrok, saj ravno v tem vidijo rešitev oziroma, kot so zapisali, je "na tem planetu že milijarde že obstoječih posameznikov, ki potrebujejo dom, namesto, da po nepotrebnem ustvarjate še eno življenje".

11 % vprašanih ne želi imeti otrok izključno zaradi okoljske krize

Odločitvi živeti brez otrok se pridružuje vedno več ljudi po svetu. Ameriška raziskava iz leta 2020 je pokazala, da se je kar 11 odstotkov vprašanih odločilo ne imeti otrok izključno zaradi okoljske krize, pri 15 odstotkih pa bil je to eden od glavnih razlogov. Med njimi je tudi ameriška pop zvezdnica Miley Cyrus, ki je javno razkrila, da ne želi imeti otrok, ker "usranega planeta" ne želi predati svojim otrokom. 

"Mislim, da gre bolj kot za fenomen za obliko izražanja uporniške drže do trenutnega duhovnega stanja zahodne družbe: krivičnega razporejanja denarja, površnost obravnavanja resnih tematik, zanemarjenosti v odnosih, obupa, ki se ob vsem tem nabira in poglablja." 

Dr. Andreja Poljanec,
psihologinja in družinska terapevtka

Dr. Andreja Poljanec, psihologinja in družinska terapevtka ter vodja študija psihologije na Univerzi Sigmuna Freuda, razlog za to vidi v stiski, ki jo mladi doživljajo zaradi brezbrižnosti svetovnih sil. "Mislim, da gre bolj kot za fenomen za obliko izražanja uporniške drže do trenutnega duhovnega stanja zahodne družbe: krivičnega razporejanja denarja, površnost obravnavanja resnih tematik, zanemarjenosti v odnosih, obupa, ki se ob vsem tem nabira in poglablja," je povedala za spletno Mladino.

Dr. Marjan Smrke, analitski sociolog, ki se ukvarja tudi s sodobnimi sociološkimi dilemami, razmišljanje mladih umešča v razpravo o refleksivni moderni, pa je poudaril, da teoretiki refleksivne moderne opažajo, da je človek vedno bolj zamišljen nad raznovrstnimi tveganji zase in za druge vrste, ki jih kot posebna živalska vrsta v veliki meri ustvarja sam. "V po človeku ustvarjeno družbo tveganja spadajo tudi scenariji podnebnih sprememb, ki so taki, da se nekaterim zdi odločitev za otroka vsaj tvegana, če že ne neodgovorna," je dodal.

"V po človeku ustvarjeno družbo tveganja spadajo tudi scenariji podnebnih sprememb, ki so taki, da se nekaterim zdi odločitev za otroka vsaj tvegana, če že ne neodgovorna." 

Dr. Marjan Smrke,
analitski sociolog

Pa je skrb za prihodnost dejansko močnejša od naše želje po reprodukciji in nadaljevanju rodu? "Pri človeku gre za tri vrste preživetja: fizično, čustveno in duhovno, pri čemer fizični vidik ni nujno vedno najmočnejši. Fizično preživetje za ljudi s tovrstnimi pomisleki nima pravega smisla, saj trpijo predvsem za pomanjkanjem čustvene in duhovne globine. Želijo predvsem kvaliteto, ne kvantitete, želijo bistvo in iskrenost, ne pa puhlic in praznine. Njih zanima, kaj resnično pomeni, da gre življenje naprej, želijo odkriti in razumeti, kaj je polnost življenja, kako se življenja oz. novega rojstva veseliti, kaj je sploh smisel tega, da se otroci rojevajo v prihodnost, ki je polna vprašajev," pravi dr. Poljanec. Istočasno pa to povezuje tudi s spremembo načina in tempa življenja, ki se opira na skrb za okolje, ta pa je "pogosto povezana tudi z željo po večji svobodi, času za študij, karieri, času za partnerski odnos, ekonomskem blagostanju ipd."

"Obstajajo številni drugi načini prizanašanja naravi"

Oba strokovnjaka pa izpostavljata, da je odgovorov na okoljsko krizo nešteto, preden se odločimo preskočiti naraščaj. "Če je problem človekov odnos do okolja, je mogoče trditi, da obstajajo številni drugi načini prizanašanja naravi," pravi dr. Smrke. "Glede na potraten življenjski slog povprečnega Zahodnjaka, je zelo veliko rezerv v zelenih življenjsko-stilnih spremembah. Družina ima lahko veliko nižji ogljični odtis od posameznika brez otrok, ki si ne postavi nobenih meja."

Ali torej ti posamezniki vse svoje navade usklajujejo s svojim prepričanjem, da je "planet usran"? "Verjamem, da mnoge to močno in iskreno skrbi in da v odpovedi otrokom iz ekološkega vidika naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi ozaveščali in živeli na način, za katerega verjamejo, da je edini iskren in zanje pravilen, ni pa nujno, da se to odraža tudi v njihovem samooskrbnem življenju," pravi dr. Poljanec, a dodaja, da je odločitev za otroke kompleksen proces, na katerega vpliva več dejavnikov in ne le skrb za okolje. "Ko raziskovalci skušajo to dinamiko razumeti globlje, ne le na vedenjski in razumski ravni, ugotavljajo, da je to razmišljanje oz. odločitev pogosto povezana z njihovimi negativnimi, nesrečnimi ali bolečimi izkušnjami v otroštvu. V večini primerov gre za čustveno osiromašenost, obup in nesmisel. To prinese uporništvo, upor do življenja."

Kot že omenjeno, pa antinatalisti vseeno podpirajo posvojitve, saj izhajajo iz empatije in zavedanja, da se po svetu odvija "nepotrebno trpljenje". "Sedaj, ko se število prebivalstva neprenehoma povečuje, vidijo razlog tudi v tem, da je otrok že itak dovolj, pa se z njimi ne dela lepo … Ko vse to opazujejo, jih to resnično boli, obenem pa ta bolečina lahko rezonira z njihovo lastno, pogosto nezavedno bolečino, da tudi oni nimajo take odraslosti, kot jo želijo. Zato ob gledanju trpečih otrok brez staršev večinoma podpirajo posvojitve. Pri tej drži namreč nikakor ne gre za sovražnost do otrok ampak bolj za zavedanje, da se z otroci ne dela dovolj rahločutno," še razlaga dr. Poljanec.

Je to res pravi odgovor na okoljsko krizo?

Gibanje sicer še ni prišlo dovolj daleč, da bi rodnost ali prebivalstvo dejansko začela upadati, a pojavlja se tudi vprašanje, ali je to pravi odgovor na okoljsko krizo. Dr. Smrke odgovarja, da če želimo nadaljevati svojo vrsto, ne. "Če bi se uveljavila širše, bi lahko vodila v večjo katastrofo narave, kot bi jo nadaljevanje naše vrste."

In vsekakor ne gre za kakršnokoli sovraštvo do otrok, ali zlonamerno odločitev v škodo svetu podarjajo ustanovitelji organizacije Stop having kids (SHK). "Ekološki motiv proti starševstvu je gotovo motiv, ki ga premlevajo predvsem dobre duše, vendar gredo pri tem morda predleč: vsaka svetniška vrlina je greh pretiravanja. Odločitev za brezotročnost iz okoljevarstvenega motiva je odgovor na povsem legitimno vprašanje, ki se zastavlja čuječim ljudem, kot rešitev pa mi zdi dokaj patetičen defetizem. Vsekakor za boljšo rešitev štejem aktivizem, ki se loteva ekološko škodljivih navad in politik," še izpostavlja Smrke.

"Pomembno je, da se za otroka odločimo, ko čutimo in če čutimo, da smo zanj pripravljeni. Pri odločanju za otroke se ne sprašujemo, kaj je prav in kaj narobe ali kolikšno število otrok je optimalno. Otroci naj prihajajo iz čim bolj čiste ljubezni, ki mora vztrajati tudi po rojstvu – potem jih bo ravno prav," še odgovarja Poljanec.