Skrivanje (ne)zakonitosti

Sedanja vlada je sredi julija lani potiho sprejela spremembo poslovnika vlade – že četrto v svojem mandatu – in z njo spremenila status mnenj službe vlade za zakonodajo: mnenja te samostojne strokovne službe javnosti niso več dostopna. Zakaj želi vlada skriti mnenja, ki govorijo o ustavnosti in zakonitosti predlogov njenih zakonov?

Marca lani je prosilec (novinar) generalni sekretariat vlade pozval, da mu v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) posreduje mnenja službe vlade za zakonodajo o predlogu sprememb zakona o izvrševanju proračunov za leti 2021 in 2022 ter o predlogu zakona o debirokratizaciji. V generalnem sekretariatu vlade so prosilca zavrnili z razlago, da so mnenja službe za zakonodajo zgolj »del delovnega procesa vlade«, da so namenjena »interni komunikaciji znotraj vlade«. Sklicevali so se na izjemo od načela prostega dostopa do informacij, ki jo dopušča 6. člen ZDIJZ. Ta organom omogoča, da zavrnejo dostop do podatkov iz dokumenta, »ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa«. Pri tem so v generalnem sekretariatu vlade celo dodali: »Če bi vsi dokumenti postali javni, potem bi resno ogrozili kritično in inovativno usklajevanje vladnih gradiv ter razpravo na sejah vlade. To bi pomenilo hude motnje pri delovanju vlade in pri sprejemanju najboljših rešitev.«

Prosilec se je na tako zavrnitev pritožil. Opozoril je, da gre pri mnenjih službe vlade za zakonodajo za strokovno pravno mnenje in ne za interno, politično komunikacijo. Iz mnenj namreč izhaja, ali so predlogi zakonov, ki jih obravnava vlada, skladni z ustavo in pravnim sistemom, s pravom EU ter nomotehnično ustrezni. Posebej je opozoril, da so člani vlade zavezani spoštovati ustavni red – kamor spada tudi spoštovanje pravnih opozoril o ustavni spornosti »rešitev«, ki jih želijo uvesti.

Generalni sekretariat vlade je zadevo s pritožbo 6. julija lani predal informacijski pooblaščenki. Datum je pomenljiv, saj je vlada le dober teden kasneje, 15. julija, prav na predlog generalnega sekretariata vlade popravila poslovnik vlade in mnenja službe vlade za zakonodajo spremenila iz »samostojnega dokumenta iz delovnega področja samostojne strokovne službe« v »prilogo k vladnemu gradivu v izdelavi, ki je še predmet medresorskega usklajevanja«. S tem je mnenja uvrstila med izjeme od prostega dostopa. To spremembo, ki je bila še isti dan objavljena v Uradnem listu, je vlada utemeljila s kratko navedbo, da zaradi večje jasnosti v poslovnik zgolj zapisuje dosedanjo prakso, ki izhaja iz ZDIJZ.

Vlada je sredi julija lani potiho sprejela spremembo poslovnika vlade, s katero je spremenila status mnenj službe vlade za zakonodajo: mnenja te samostojne strokovne službe javnosti niso več dostopna.

A informacijska pooblaščenka je septembra lani pritrdila prosilcu. S prostim dostopom do mnenj službe vlade za zakonodajo, ki je samostojna strokovna služba vlade, se ne bi v ničemer poseglo v možnost omenjenega »kritičnega in inovativnega razmišljanja vlade«, saj iz mnenj službe ne izhaja ne vladna politika ne razmišljanje vlade, ampak strokovna stališča do ustavnosti in zakonitosti predlogov predpisov. Razkritje mnenj ne more povzročiti »motenj vladi« – teh tudi nihče ni konkretiziral, lahko pa, je opozorila pooblaščenka, pomembno pripomore k seznanjanju javnosti z vsemi argumenti za neko zakonsko ureditev in proti njej, kar je zlasti pomembno pri predlogih, ki pomembo posegajo v življenje, pravice in dolžnosti državljanov: »Seznanjenje javnosti z informacijami v vseh fazah sprejema zakonskih norm krepi zaupanje v institucije in v sam predpis. Nasprotno pa ’skrivanje’ informacij lahko v javnosti vzbuja dvom o zakonitosti predlaganega predpisa in legitimnosti celega postopka odločanja.«

Kljub temu generalni sekretariat mnenj službe vlade za zakonodajo ni razkril. Končni epilog bo zato dalo upravno sodišče. Pri slednjem so zdaj sprožene že tri sorodne tožbe, saj sta v zadnjih mesecih zavrnitev dostopa do mnenj službe vlade za zakonodajo dobili vsaj še dve prosilki, in sicer v zvezi z osnutkom predloga gradbenega zakona, ki je nastajal na okoljskem ministrstvu, in predlogom sprememb zakona o osebni asistenci ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Iz državnega odvetništva, ki je po naših informacijah prisiljeno zastopati stališča »skrivaških« državnih organov, niso odgovorili. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik opozarja, da bi ohranitev nastale interpretacije pomenila velik korak nazaj glede transparentnosti delovanja vlade in dela službe vlade za zakonodajo: »Rezultat pa bi bil, da nihče, razen vlade, ne bi mogel preveriti in se seznaniti, ali so s strokovnega vidika predlagani predpisi ustavni in zakoniti, notranje skladni, pripravljeni v skladu z nomotehničnimi pravili, ljudem razumljivi in tudi učinkoviti, kar je nesprejemljivo.«

Sedanja vlada je sicer od marca 2020 štirikrat spremenila poslovnik vlade (pred tem je bil spremenjen leta 2013), med drugim je določila, da lahko ministrstva vložijo amandmaje k predlogom aktov, ki so v postopku sprejema v državnem zboru, »le ob soglasju vlade«.