Plače #zase

Zaposlenim v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše je bilo januarja letos na bančne račune skupaj nakazanih 73.500 evrov, kar je 37 odstotkov več kot januarja 2020, ko je bil to še kabinet premiera Marjana Šarca, kažejo podatki baze Erar. Povprečno nakazilo, torej povprečna neto plača v kabinetu predsednika vlade, je bila januarja za skoraj 500 evrov višja kot pred dvema letoma. A to ni edini kabinet s tako neverjetno rastjo mase plač: obseg plačnih nakazil še močneje raste v uradu vlade za komuniciranje.

Po podatkih baze protikorupcijske komisije Erar, ki kaže tokove javnega denarja, je bilo 15. januarja letos iz postavke kabinet predsednika vlade nakazanih 27 plač, kar pomeni, da so v Janševem kabinetu zaposleni trije ljudje več, kot jih je bilo tam januarja 2020, ko je vlado še vodil Šarec. Najvišje neto nakazilo, predvidoma predsedniku vlade, je bilo 4008 evrov in je za dobrih šeststo evrov presegalo najvišje nakazilo iz januarja 2020 (3394 evra), torej iz časa prejšnjega predsednika vlade Šarca. Tudi v povprečju so (neto) plače v kabinetu predsednika vlade občutno zrasle; januarja letos je bilo povprečno neto nakazilo 2719 evrov, kar je skoraj petsto evrov več kot januarja 2020 (2227 evrov). Za primerjavo: povprečna neto plača v državi je v istem obdobju zrasla za okrog 122 evrov, na 1337 evrov, kažejo ta teden objavljeni podatki statističnega urada.

Iz kabineta predsednika vlade nam pojasnil višjih izplačil, za katera smo zaprosili, še niso poslali, potrebujejo več časa. V kabinetu, katerega plačni izdatki so pomembno izstopali že v času prejšnjih vlad Janeza Janše, zdaj sedi rekordno število državnih sekretarjev, kar devet, med njimi na primer dr. Vinko

Gorenak »za koordinacijo med Vlado RS in Državnim zborom«, Žan Mahnič za nacionalno varnost in Jelka Godec za zdravstvo, Jelko Kacin pa kot »nacionalni koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja zoper Covid-19«.

Še bolj se je v zadnjih dveh letih plačno razbohotil urad vlade za komuniciranje (Ukom), ki ga vodi Uroš Urbanija. Izris mesečnih nakazil plač v bazi Erar kaže rast zlasti v lanskem letu. Januarja letos je bilo iz Ukoma na bančne račune tam zaposlenih nakazanih že 109.500 evrov (neto plače), kar je kar 50 odstotkov več kot januarja 2020, torej v času prejšnje vlade, ko je bilo nakazil okrog 73 tisoč evrov. Povprečna nakazana plača je v omenjenem dveletju zrasla s 1738 na 1990 evrov, število nakazil, ki kaže število zaposlenih, pa z 42 na 55, kaže baza Erar. Opozoriti gre, da so omenjeni zneski neto nakazila, končni strošek plač, ki bremeni proračun, je seveda višji.

Obseg in število nakazil plač sta se v mandatu te vlade zvišala tudi pri ostalih vladnih službah, izjema sta služba vlade za zakonodajo in služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Pri službi vlade za zakonodajo, ki vladi postavlja ogledalo zakonitosti, podatek nemara ne preseneča.

Vladna stranka SDS, ki se propagira s kampanjo #zate, je v preteklosti kot opozicija vsako rast mase plač in večanje števila zaposlenih v javnem sektorju povezovala skoraj izključno s »slabšanjem javnih financ« ter »negativnim vplivom na razvoj države«. Ploščo je obrnila že na prvi vladni seji marca 2020, ko so s pet na sedem zvišali število delovnih razmerij za določen čas, ki jih lahko skleneta vsak minister in generalni sekretar nove vlade. Vse državne sekretarje (skupaj jih je 40) in ministre so uvrstili v najvišja zanje predvidena plačna razreda (z osnovnima plačama 4632 oziroma 5211 evrov bruto) in jim tako zagotovili v grobem 350 oziroma 390 evrov višje bruto plače, kot so jih imeli državni sekretarji in ministri Šarčeve vlade. Maja lani je vladna večina s spremembo zakona o državni upravi dodelila ministrstvu za zdravje dodatnega, tretjega državnega sekretarja. Leta prej so ministri aktualne vlade kot opozicijski poslanci vsak podoben predlog povozili z zatrjevanjem, da politično kadrovanje oziroma nov državni sekretar ne bo izboljšal težav, zlasti ne v zdravstvu.

A to še ni vse: sedanja vlada je septembra lani odprla tudi pot za skoraj 600 dodatnih zaposlitev v organih državne uprave; zaposlitve v skupnem kadrovskem načrtu organov 2021– 2022 je zvišala z 31.589 na dobrih 32.180 do konca leta 2022, realizacijo pa vezala »izključno« na obvladovanje covid-19 ter učinkovito črpanje in investiranje EU-sredstev. Znotraj tega je »vladnim službam, odgovornim predsedniku vlade« dovolila 36 dodatnih zaposlitev, kar bi pomenilo 739 zaposlenih konec 2022. Decembra lani (zadnji podatek) je bilo 671 zaposlenih, kar je 68 manj od odobrenega načrta, a 22 več kot ob nastopu vlade marca 2020. V organih državne uprave je bilo 1. decembra lani skupaj 30.863 zaposlenih.

Dolgoletni javni uslužbenci opozarjajo, da poteka standardna, a okrepljena sezona kadrovskih razpisov, s katerimi se začasne zaposlitve političnih izbrancev pred volitvami »prelivajo« v zaposlitve za nedoločen čas. Od 1. januarja do 15. februarja letos so zgolj ministrstva objavila 184 kadrovskih razpisov, od katerih jih je le 28 za zaposlitev za določen čas. Pri 18 razpisih je (bil) rok za prijavo tri do sedem dni, pri večini (114) osem dni. V istem času lani je bilo razpisov manj (122), pa še od teh jih je bilo vsaj 14 vezanih na projekt predsedovanja Svetu EU 2021.