Da je Slovenija kršila pravice izbrisanih, je ugotovilo že evropsko sodišče za človekove pravice

Mirovni inštitut pozdravlja opravičilo predsednika republike za izbris

Vprašanje uradnega opravičila Republike Slovenije za povzročeno kršitev je do sedaj ostajalo odprto. Opravičilo, ki so ga izrekli ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in predsednik Državnega zbora Pavel Gantar ob sprejemu novele zakona o urejanju statusa izbrisanih leta 2010 ter predsednik Državnega zbora Milan Brglez ob 25. obletnici izbrisa, je izjemnega pomena. Vendar ta opravičila niso bila zapisana v nobenem uradnem državnem dokumentu in jih ne moremo šteti za uradna opravičila države.

Letos obeležujemo 30. obletnico izbrisa, ki je več kot primerna priložnost za ta pomemben del poprave krivic. Da so oblasti kršile pravice izbrisanih, sta sicer že ugotovila tako Ustavno sodišče kot Evropsko sodišče za človekove pravice, vendar je z vidika poprave krivic nujno, da storjeno krivico prizna tudi država oziroma v njenem imenu njen predsednik.

V Sloveniji še vedno živijo posamezniki in posameznice brez urejenega statusa, ustrezno pravno sredstvo pa jim ni na voljo. Izbris je v življenjih izbrisanih pustil nepopravljive posledice, tisti, ki so ga zakrivili, pa zanj niso nikoli odgovarjali.

Pri tem pa ne smemo pozabiti, da večina izbrisanih do sedaj ni bila deležna nobene od oblik poprave krivic, saj jim ni bil vrnjen nezakonito odvzeti status niti niso prejeli nikakršne odškodnine. V Sloveniji še vedno živijo posamezniki in posameznice brez urejenega statusa, ustrezno pravno sredstvo pa jim ni na voljo. Izbris je v življenjih izbrisanih pustil nepopravljive posledice, tisti, ki so ga zakrivili, pa zanj niso nikoli odgovarjali.

Pripenjamo infografiko o Izbrisu.

Mirovni inštitut