Glifosat na vodovarstvenem območju

Podjetje Albaugh TKI iz Rač, nekdanji Pinus, je od leta 2014 v lasti ameriške fitofarmacevtske multinacionalke Albaugh. Agencija za okolje (Arso) je Albaughu februarja 2021 izdala okoljevarstveno soglasje za skoraj petkratno povečanje proizvodnje kontroverznega uničevalca plevela, s 5000 na 23.200 ton na leto. To soglasje je upravno sodišče – na podlagi tožbe, ki jo je vložila okoljevarstvena organizacija Rovo – pred dnevi odpravilo. Sodba razkriva več problematičnih dejstev.

Ključni argument Rova v tožbi je bil, da je bilo skoraj petkratno povečanje obsega proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev, zlasti glifosatnih pripravkov, dovoljeno na vodovarstvenem območju. Torej na območju, ki uživa posebno zaščito v zakonu o vodah. Na vodovarstvenem območju so namreč v skladu z veljavnim 69. členom zakona o vodah prepovedana odlagališča odpadkov ter gradnja objektov in naprav za proizvodnjo, ki vključuje nevarne snovi in za katero je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Iz sodbe izhaja, da se je Arso oziroma krovno ministrstvo za okolje kot tožena stranka strinjalo, da gre v tem primeru za nevarne snovi in da je okoljevarstveno soglasje potrebno. Ni pa se strinjalo, da gre pri povečanju proizvodnje za kakršnokoli »gradnjo«. V Rače bodo zgolj pripeljane dodatne »reaktorske posode«, ki bodo nato z viličarji nameščene v obstoječe objekte, je za Albaughom ponavljalo ministrstvo.

Upravno sodišče je tako argumentacijo zavrnilo z obsežno razlago. Ministrstvu je posebej »požugalo«, češ da namen prepovedi iz 69. člena zakona o vodah ni varstvo urbanističnega interesa, ampak varstvo pred onesnaženji, ki bi lahko vplivala na zdravstveno ustreznost vode ali njeno količino. Ravno z namenom zaščite slednjega namreč sploh imamo režim vodovarstvenih območij.

Sodišče je v sodbi tudi razkrilo, da so z ministrstva predložili zelo skopo argumentacijo, na glavni narok pa sploh niso prišli.

Upravno sodišče je tako argumentacijo zavrnilo z obsežno razlago. Ministrstvu je »požugalo«, češ da namen prepovedi iz 69. člena zakona o vodah ni varstvo urbanističnega interesa, ampak varstvo pred onesnaženji.

Opozoriti pa gre na več okoliščin, ki kažejo, da se ministru za okolje Andreju Vizjaku v tem primeru nemara ni vse izšlo po načrtih. Februarja 2021, ko je Arso dovolil Albaughu povečanje proizvodnje, je bil v postopku sprejema v državnem zboru že predlog »razvpite« novele zakona o vodah. Predlog je takrat še predvideval spremembo 69. člena zakona na način, da bi se omilila popolna prepoved posegov na vodovarstvena območja in bi se tudi na teh območjih lahko izjemoma gradili objekti in naprave za proizvodnjo z nevarnimi snovmi. Ta predlog 69. člena so nato marca 2021 – torej šele dober mesec po izdanem dovoljenju Arsa Albaughu – zaradi pritiskov javnosti odstranili iz predloga zakona. Če bi bil spremenjeni 69. člen uzakonjen in če zakon o vodah lani poleti ne bi kolosalno padel na referendumu, bi bila aktualna sodba upravnega sodišče zelo verjetno drugačna, v prid Albaughu.

»S to sodbo je sodišče v Sloveniji prvič podrobno in ciljno opredelilo uveljavljanje 69. člena zakona o vodah, ki ščiti vodovarstvena območja. To je izredno pomembno za nadaljnje pravno ukrepanje – tudi zoper obstoječa nezakonita stanja, ki bi morala biti že leta usklajena z zakonom, kar bomo zdaj zahtevali,« pravi Gorazd Marinček iz društva Rovo. Dejstvo, da so izdana taka okoljevarstvena soglasja in bi v primeru pasivnosti nevladnikov ostala v veljavi, ocenjuje za alarmantno, a ne presenetljivo: »Po vrednostni lestvici sta jim prva tuji kapital in industrija, kakršnakoli obljubljena delovna mesta pa povozijo vsakršno okoljsko etiko.«

V tem primeru je sporna zlasti vloga direkcije za vode, ki je znotraj ministrstva odgovorna za zakonito upravljanje voda. Direkcija je že maja 2020 odobrila Albaughove širitvene želje, čeprav je takrat veljal povsem isti 69. člen zakona o vodah kot zdaj. Direkcijo je takrat že vodil Roman Kramar, ki ga je aktualna vlada na predlog ministra Vizjaka na čelo direkcije postavila zgolj sedem dni po prevzemu oblasti, 20. marca 2020. Sodba upravnega sodišča kaže, da je direkcija maja 2020 nameravano povečanje proizvodnje pesticidov v Albaughu dovolila kot »sprejemljivo ob upoštevanju zaščitnih ukrepov«, navedenih v poročilu o vplivih na okolje in analizi tveganj za onesnaženje. Kot zanimivost; omenjeno poročilo je za Albaugh izdelalo podjetje Ekosfera, ki ga je minister Vizjak pred meseci s podjetjem Sol. Lex. Sus pravnika Senka Pličaniča najel za pripravo temeljnega sistemskega predpisa s področja varovanja okolja, to je zakona o varstvu okolja (ZVO-2).

V Albaughu, ki v Račah zaposluje okrog sto ljudi in zadnja leta s prodajo ustvari 40 milijonov evrov prihodkov, odločitve sodišča še ne komentirajo. Ameriška multinacionalka, ki je z nakupom Pinusa leta 2014 vstopila na evropski trg, krepi prodajo zlasti na jugu, saj je usoda kontroverznega uničevalca plevela glifosat v EU negotova. Ekološka iniciativa Rače je pred leti glasno opozarjala na obolevanje za rakom ob tovarni, zlasti med zaposlenimi v osnovni šoli, a pristojne ustanove niso potrdile večje pojavnosti te bolezni.