Zloraba podnebnega sklada

Sklad za podnebne spremembe, krajše podnebni sklad, je poseben proračunski sklad, katerega namen je določen v zakonu o varovanju okolja – to je »sofinanciranje ukrepov za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb«. V sklad se steka denar, ki ga država dobi s prodajo emisijskih kuponov podjetjem, katerih dejavnost povzroča izpuste toplogrednih plinov.

Porabo podnebnega sklada v letih 2021, 2022 in 2023 – skupaj naj bi šlo za 429,9 milijona evrov – je vlada s posebnim odlokom določila junija lani. Razrez, ki je avtorstvo ministra za okolje Andreja Vizjaka, je že takrat razburjal, saj je denar iz sklada na podlagi zelo elastičnega tolmačenja »blaženja in prilaganja podnebnim spremembam« razdeljen nestrateško in zlasti za projekte, ki bi morali biti financirani iz drugih proračunskih virov.

Tako je bilo iz sklada skoraj 30 milijonov evrov predvidenih za nadgradnjo železniških prog, skoraj 36 milijonov evrov je minister Vizjak skanaliziral v svoj paradni projekt hidroelekrarne Mokrice, ki je nedavno spet padel na sodišču, slabih 29 milijonov evrov pa naj bi bilo prek postavke »kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogradnih plinov« iz sklada vrnjenih največjim onesnaževalcem brez dovoljšnjih zavez za razogljičenje. Pri tem je bilo v skladu denimo za izvajanje ukrepov ohranjanja biotske raznovrstnosti v treh letih zagotovljenih le 5,4 milijona evrov, za tehnološke inovacije, razvoj in demostracije na področju nizkoogljičnosti 2,1 milijona evrov, za ukrepe zmanjševanja energetske revščine pa zgolj 266 tisoč evrov.

A zdaj bo vlada v porabo sredstev podnebnega sklada posegla znova. Ravno iz sklada in postavke »zmanjševanje energetske revščine« bo zagotovila skoraj 107 milijonov evrov, kolikor jih potrebuje za energetske bone, ki jih bo razdelila tik pred volitvami. Ta denar ne bo vzet drugim postavkam sklada, pač pa ima sklad zaradi visoke rasti cen kuponov več prilivov; po novih projekcijah bo zgolj leta 2022 in 2023 razpolagal s 525 milijoni evrov.

Minister za okolje pa bo spreminjanje odloka, ki določa porabo sredstev podnebnega sklada, izrabil še za pokritje nekaj »manjših«, milijonskih izdatkov. Denimo tri milijone evrov iz sklada želi po novem nameniti za »pripravo državnega prostorskega načrta« za gradnjo verig hidroelektrarn na srednji Savi.

Še bolj eksotično je pojasnilo, zakaj bo milijon evrov iz podnebnega sklada namenil za »sofinanciranje prireditev v podporo trajnostnemu razvoju«, med katere minister uvršča svetovno prvenstvo FIS v nordijskem smučanju v Planici leta 2023 in Mednarodno gasilsko olimpijado v Celju letos. »Sredstva so namenjena za sofinanciranje ključnih nacionalnih prireditev, ki bodo pomembno prispevale k ozaveščanju prebivalcev RS in širše sodelujočih glede odgovornega ravnanja z odpadki, preprečevanja nastajanja odpadkov in zavržene hrane, trajnostne mobilnosti in drugih ukrepov trajnostnega razvoja,« se glasi uradna utemeljitev.

Čeprav je odlok, ki določa spremembe porabe sredstev podnebnega sklada, v javni obravnavi do 10. marca, je jasno, da bo vlada sprejela, kar si je zamislila, opozarjajo v naravovarstvenih in okoljskih organizacijah. V Umanoteri in Focusu posebej opozarjajo na nedopustno subvencioniranje energetsko intenzivne industrije iz podnebnega sklada; 29 milijonov evrov subvencij za »kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov« bo zmanjšalo odločenost industrije za izvajanje ukrepov za zmanjšanje izpustov, so prepričani. Sprememba porabe sredstev podnebnega sklada bi morala biti prednostna naloga nove vlade, še pozivajo.