Inflacija negotovosti

Statistični urad je prejšnji teden objavil dva pomembna podatka: po prvi oceni, ki bo deležna revizije, je bila lani gospodarska rast 8,1-odstotna, februarja pa je bila inflacija 6,9-odstotna, najvišja po juliju 2008. Zgolj hrana se je v letu dni podražila za 6,4 odstotka, kruh na primer za 14,3 odstotka. Prve analize gospodarske rasti kažejo, da je rast začasno napihnila zlasti država in da nas zaradi tega v izredno negotovem obdobju, ki se je začelo z vojno v Ukrajini, čakajo poglobljene strukturne težave.

»Obstaja nevarnost stagflacije [obdobja, ko gospodarstvo ne raste, cene izdelkov in storitev pa se kljub temu zvišujejo, op. a.] in ne pregrevanja zaradi povpraševanja, kot je bilo po letu 2005,« pojasnjuje ekonomist Velimir Bole.

Proizvodno sestavo slovenske rasti BDP, ki upošteva prispevke posameznih dejavnosti k rasti BDP, je za zadnji dve leti primerjal s podatki šestih razvitih držav, katerih podatki so že v zbirki Eurostat (Nemčije, Avstrije, Danske, Nizozemske, Švedske, Finske). »Pri vseh državah se je v zadnjih dveh letih praviloma najbolj povečal prispevek javnih storitev k BDP, temu je sledilo ustrezno povečanje zaposlenosti in plač v javnem sektorju, vendar se je v Sloveniji povečal bistveno bolj kot drugje. Pri nas se je ta prispevek javnih storitev k BDP povečal za 1,3 odstotne točke oziroma za devet odstotkov, v naštetih državah EU pa za 0,4 odstotne točke ali dva odstotka.«

Zgolj ta specifika poganjanja slovenske gospodarske rasti po Boletu kaže na njeno nevzdržnost, »že zaradi primanjkljaja, ki ga generira«. Zgovoren je podatek, da je ob 8,1-odstotni gospodarski rasti lani primanjkljaj državnega proračuna znašal kar 3,1 milijarde evrov; s tem je bil le za 400 milijonov evrov nižji kot leto prej, ko se je BDP, nasprotno, zmanjšal za 4,2 odstotka. Primanjkljaj se seveda financira z dodatnim zadolževanjem. V izogib političnim zlorabam je treba opozoriti, da sta podobno gospodarsko rast lani po podatkih Eurostata poleg Slovenije imeli še vsaj Estonija (+ 8,3 odstotka) in Malta (+ 9,4 odstotka), po začasnih podatkih pa še Grčija (+ 8,3) in Hrvaška (+ 10,4 odstotka).

Tudi ekonomist Tomaž Perše, eden od treh članov fiskalnega sveta, samostojnega in neodvisnega državnega organa, ki bdi nad skladnostjo javnofinančne politike, opozarja, da dosežena rast nima »vzdržne podlage za vztrajanje na daljši rok«. Tudi prva analiza tako imenovane izdatkovne strukture BDP, ki BDP meri z upoštevanjem zasebne potrošnje, državne potrošnje, naložb ter neto izvoza (izvoz minus uvoz), kaže na pomemben vpliv državnega posredovanja na rast BDP.

Ob nevzdržni gospodarski rasti vzdržnost pridobiva rastoča inflacija, ki je bila februarja sedemodstotna. Zvišujejo se cene vse več dobrin.

»K visoki povprečni rasti BDP leta 2021 je prispevala predvsem poraba gospodinjstev, pomemben pa je bil tudi prispevek končne porabe države,« pravi Perše. Opozarja, da so podatki sektorja države trenutno razpoložljivi le za prva tri četrtletja leta 2021, »vendar kažejo nadpovprečen prispevek investicij države k skupnim investicijam v primerjavi z investicijami zasebnega sektorja«. Lanska poraba gospodinjstev je zrasla z odpravo omejitvenih ukrepov, ko so ljudje začeli trošiti akumulirane prihranke, pomemben vpliv na trošenje pa so imeli tudi povečani prihodki gospodinjstev – »tudi iz naslova dodatkov, izplačanih v javnem sektorju«. Zgolj s temi dodatki se je v gospodinjstva v zadnjih dveh letih zlilo 1,03 milijarde evrov dodatnega denarja. Za ponazoritev: 1,03 milijarde evrov je pet odstotkov denarja, ki so ga imela gospodinjstva v bankah v Sloveniji konec leta 2019.

Dodatna težava je struktura državnih naložb. »V razmerah, ko je precejšen del gospodarske rasti dodatno spodbujen z investicijami države, je še toliko pomembneje, da so te učinkovite in ustrezno usmerjene, tako da bodo zagotovile večanje gospodarskega potenciala na daljši rok. Fiskalni svet je v svojih publikacijah že večkrat opozarjal in navajal tuje študije, ki kažejo, da se lahko učinkovitost investicij, če se hitro povečajo, občutno zmanjša. To še zlasti to velja v trenutnih razmerah krize na trgih surovin in dodatnih omejitev, ki se pojavljajo na trgu dela, zlasti obsežnega pomanjkanja ustrezno usposobljene delovne sile.« Državni projekti se zadnje mesece tudi močno dražijo. Omenimo le kolesarsko povezavo Bled–Bohinjska Bistrica, katere vrednost so na ministrstvu za infrastrukturo s prvotnih 11 milijonov evrov nedavno povečali na 18 milijonov evrov, zdaj pa že na 20 milijonov evrov.

Ob nevzdržni gospodarski rasti pa vzdržnost pridobiva rastoča inflacija, ki je bila februarja sedemodstotna. Zviševanje cen je opaziti pri vse več dobrinah. »Že decembra lani je bilo rast cen opaziti pri skoraj 85 odstotkih celotne potrošniške košarice, pri 61,4 odstotka proizvodov in storitev je rast cen presegla dva odstotka,« opozarja Banka Slovenije. Dvoodstotna inflacija je sicer srednjeročni cilj Evropske centralne banke (ECB).

Februarska inflacija je najvišja po sredini leta 2008, med 19 državami evrskega območja je bila deveta najvišja (najnižjo, 4,1-odstotno inflacijo je imela Francija, najvišjo, 13,9-odstotno Litva). Ta teden se je podražilo gorivo; cena litra dizelskega goriva je na Petrolovih servisih zunaj avtocest zdaj rekordnih 1,670 evra.

»Inflacija do januarja je bila predvsem posledica težav z dobavami ob pokoronskem okrevanju – za katere sploh ni nujno, da so zgolj prehodne narave. Od januarja je tu še vojna v Ukrajini, s katero se prisotnim inflacijskim pritiskom pridružujejo novi,« svari ekonomist Igor Feketija.

Grozi dodatno zvišanje cen hrane. »V epidemiji se je pokazalo, da so sistemi prehranske oskrbe razmeroma stabilni, z vojno v Ukrajini, ki je pomembna svetovna ponudnica kmetijskih surovin, pa smo se znašli v položaju, ki vključuje človeško zlobo, tudi bebavost. Zato so posledice lahko nepredstavljive!« je črnogled agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. Ravno zdaj bi morale teči priprave na zagotavljanje letine 2022/23. »Če bo vojna trajala še mesec dni, ukrajinskih pridelkov ne bo na trgu, saj setve ne bo. Kdo bo zdaj tam kmetoval?« se sprašuje Kuhar. Izpad ukrajinskih in tudi ruskih kvot pomeni v nekaterih segmentih kmetijskih proizvodov izpad tudi 20 ali celo 30 odstotkov svetovnega izvoza. »To so žita, oljarice, soja. Pa ječmen za pivovarsko industrijo, žgane pijače. Gre za ogromne količine surovin, ki vstopajo v vse prehranske vertikale, tudi v krmne režime živine.« Po Kuharjevih besedah kratkoročnih rešitev ni – »Upajmo, da se vojna konča!« – podražitve in pomanjkanje nekaterih kmetijskih surovin so dejstvo. Čedalje več znakov je, da bo inflacija vztrajnejša; Bole poudarja omejitve na trgu dela, pomanjkanje delavcev, zaradi katerega se povečuje pritisk na indeksacijo plač.

Nove okoliščine, nastale z vojno v Ukrajini, in sankcije proti Rusiji pomenijo, da dosedanje makroekonomske napovedi, na katerih temeljijo načrti gospodarstva in javnih blagajn, postajajo nerealne. »Gre za razmere in gospodarske sankcije, kakršnim pravzaprav še nismo bili priča, zato je tako rekoč nemogoče oceniti, kako hude bodo posledice,« je bila pred dnevi jasna direktorica vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Maja Bednaš. Napovedala je revizijo gospodarskih napovedi, Umar bo spomladanske napovedi gospodarskih gibanj 2022 predstavil predvidoma v drugi polovici marca.

Vodenje slovenskih javnih financ bo v prihodnje zelo zahtevno. Če prihodnja oblast ne bo želela klestiti izdatkov, bo morala najti nove fiskalne prihodke.

Vse več je pozivov odločevalcem, da je v teh razmerah tvegano in neodgovorno sprejemati kakršnekoli dodatne obremenitve javnih blagajn. Fiskalni svet je že februarja opozoril (z drugimi besedami), da je sedanja vlada s podporo glasovalnega stroja v državnem zboru zlorabila epidemijo in odsotnost strogih fiskalnih pravil ter sprejela več ukrepov, s katerimi se pomembno slabša struktura javnih financ in nimajo zveze z epidemijo. »Na podlagi ocen finančnih učinkov je skupna posledica teh ukrepov strukturno poslabšanje javnih financ v višini okoli 1,2 milijarde evrov zgolj leta 2022 oziroma 2,2 odstotka BDP vsako prihodnje leto,« je opozoril fiskalni svet. Med takimi ukrepi, s katerimi je vlada nagovarjala ali utišala različne interesne skupine ter rušila sistemske ureditve, denimo plačno, je liberalizacija cen goriva, zaradi katere bo javna blagajna letos imela izpad 30 milijonov evrov, dve izredni uskladitvi pokojnin sta terjali 260 milijonov evrov in zakon o naložbah v Slovensko vojsko sto milijonov evrov, ločeni plačni dogovor s policisti, medicinskimi sestrami in zdravniki pa 253 milijonov evrov. A v različnih pogajalskih in zakonodajalskih postopkih nastaja še več dodatnih obremenitev, tudi plačni dogovori z zdravniki in drugimi skupinami, v državnem zboru pa čaka zakon o dohodnini, ki prinaša več finančnih ugodnosti zlasti premožnejšim in bo zgolj letos povzročil izpad 247 milijonov evrov.

Da bo vladajoča koalicija zaradi novih okoliščin in tveganj opustila sprejetje želenih popravkov zakonov, ni verjetno; najbrž bo izkoristila manjše osredotočanje javnosti na domače dogajanje. Fiskalni svet je v ponedeljek ponovno opozoril, da upočasnjevanje gospodarske aktivnosti in trošenja prebivalstva pomeni »visoko negativno tveganje za javne finance«, in pozval k podpori gospodarski rasti, a ob omejitvi nadaljnjega strukturnega slabšanja stanja javnih financ, zlasti zadolženosti. Z zviševanjem obrestnih mer, ki se napoveduje, se bo podražilo servisiranje dolgov, ki jih že imamo.

»Vodenje slovenskih javnih financ bo v prihodnje zelo zahtevno. Če prihodnja oblast ne bo želela klestiti izdatkov, bo morala najti nove fiskalne prihodke,« pravi ekonomist Igor Feketija. »Vsekakor je videti, da bo naslednja vlada morala napraviti kakšno nepriljubljeno potezo, večji del bremena reševanja javnih financ pa navadno čutijo tisti, ki si dohodek služijo z delom in po dohodkih sodijo v srednji razred.«