Štiri slike vojne z mediji

Res težko je vsak dan znova, iz tedna v teden opazovati, kako se nekoč soliden informativni program TV Slovenija, ki mu je včasih uspelo pripraviti res dobre novinarske prispevke in oddaje, seseda v neprofesionalnost in politično pristranskost. Težko je za to kriviti vse udeležence v postopku priprave televizijske produkcije, od tehnikov do tistih, ki stojijo pred kamerami. Za zlom so neposredno odgovorni vodstvo RTV Slovenija in tisti uredniki, pa tudi nekateri novinarji, ki so v času politično izsiljenih menjav zavohali priložnost. In jasno, ne gre le za ljudi, ki so neposredno povezani s televizijo, velik delež odgovornosti nosijo člani nadzornega in programskega sveta, ki jih je v upravne organe imenovala do javnega medija sovražna politika. Ti ljudje se tako tudi obnašajo. Javno televizijo razumejo kot politični plen, tukaj so, da jo ukrojijo po meri največje politične stranke. V resnici jim gre zelo dobro.

Pretiravamo? Žal ne. Za ponazoritev zapisanega opišimo nekaj primerov iz zadnjega tedna, eden je bizarnejši od drugega.

Odvzemimo akreditacije

Primer številka 1: v četrtek, 3. marca, je anonimni S. K., ki se predstavlja za »državljana Nemčije, rojenega na prelepi štajerski zemlji«, na Twitterju objavil zapis, v katerem pojasnjuje, da je pisno pozval Nemško zvezo novinarjev (DJV), »da preučijo možnost odvzema akreditacije novinarjem RTV Slovenija«. To se je zgodilo nekaj dni po tem, ko je Polono Fijavž, dopisnico RTV Slovenija iz Nemčije, javno napadel Uroš Urbanija, direktor vladnega urada za komuniciranje, in ji očital, da širi propagando. V resnici je seveda obratno, tisti, ki širi propagando, je uslužbenec vlade, ne pa novinarka.

Kakorkoli, poziv anonimnega S. K. sta hitro poobjavila Milenko Ziherl in Vane Gošnik, še sveža in s podporo vladnih strank imenovana člana programskega sveta RTV Slovenija. Namesto da bi branila novinarje lastne medijske hiše, sta podprla napad nanje.

Napovedani ukrep vodstva ne predvideva komisije, postopka, pritožbe, opominov, predvideva le izgubo službe. Pri čemer ni jasno, ali bo novinar službo izgubil, če bo všečkal tvit Janeza Janše.

Lahko bi zamahnili z roko, češ saj omenjena nemška novinarska organizacija akreditacij ne izdaja, kar bi programska svetnika morala vedeti, lahko bi tudi dejali, da so prsti na Twitterju hitrejši od pameti, vendar je napad na dopisnico le eden izmed mnogih. Ne gre za bevskanje, trolanje na internetu, napadov na novinarje je zadnje mesece vedno več, so sistemski, organizirani, pri njih sodelujejo politiki, med dejavnejšimi je predsednik vlade Janez Janša. Politični namen takšnih napadov je zmanjšati verodostojnost javnega medija. Kot so zapisali v Društvu novinarjev Slovenije: »Predsednika vlade in ostale vladne predstavnike ponovno pozivamo, da prenehajo napadati in etiketirati novinarje, njihove goste, dopisnike in kar cele oddaje RTV Slovenija. Nespoštovanje drugačnih mnenj, tudi takšnih, s katerimi se ne strinjaš, je značilnost avtoritarnih režimov, katerih podpore predsednik vlade obtožuje novinarke in novinarje RTV Slovenija. Prav tako kot poenostavljeno razumevanje družbene stvarnosti in nespoštovanje svobode izražanja.«

Zahtevajmo popravke

Primer številka 2: v ponedeljek, 28. februarja, je bila seja programskega sveta RTV Slovenija. Programski svetniki so prikimali modri odločitvi vodstva javne nacionalne medijske hiše, ki je dva dni predvajala program televizije BBC World. Za to so se na televiziji odločili, čeprav imajo v zunanjepolitičnem uredništvu dovolj dobrih novinarjev, a jim očitno ne zaupajo. Aktiv novinarjev se je potezi vodstva uprl, spisal je protestno sporočilo, zahteval zamenjavo direktorja televizije Valentina Areha, a programski svetniki so zahteve novinarskega kolektiva preslišali.

Dogajanje na TV Slovenija je bilo potem v kratki novički povzeto v torkovem TV Dnevniku, šlo je za običajen, nepretenciozen novinarski prispevek. Vodstvo hiše pa z njim ni bilo zadovoljno. Zato je generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough zahteval dodaten programski čas. Dobil ga je v sredo, govorec in ne novinar ali voditelj je na koncu sredinega TV Dnevnika v maniri propagandnega poročanja prebral, kako direktor vidi dogajanje na TV Slovenija. Opišimo zaplet, ta teater absurda še enkrat: direktor javne nacionalne medijske hiše je od svojih novinarjev zahteval popravek, ker naj bi bili ti neobjektivno poročali o dogajanju v lastni medijski hiši.

Prepovejmo govor

Slika številka 3 je še posebej zlovešča. Javna nacionalna medijska hiša, ki zagovarja pluralnost in svobodo govora, ki zagovarja vključevanje različnih in široko razpravo v javnosti, ima očitno težave z drugačnimi mnenji.

Različni sindikati RTV Slovenija in njen svet delavcev so v ponedeljek dobili obvestilo generalnega direktorja, da naj bi imeli nekateri »zaposleni na družbenih omrežjih skrajno neprimerno komunikacijo zlasti glede izražanja mnenj o konkretnih sodelavcih na RTV Slovenija, o njihovem delu, ali kakršnih koli drugih lastnostih, iz česar sledi namen diskreditacije posameznih zaposlenih na RTV Slovenija«. Nekateri novinarji naj bi bili tako kršili načela poklicne etike, všečkali neprimerne politične objave, celo javno kritizirali delodajalca. Vse to naj bi povzročalo »programsko in drugo škodo RTV Slovenija«. Napovedani ukrep generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha je pričakovan, kdor bo po novem kršil smernice o nastopanju in objavljanju na družabnih omrežjih, naj bi bil »sankcioniran brez izjeme«. Spremembe pravil, sindikat se o njih mora izreči, naj bi bile uveljavljene konec marca 2022, kršitev smernic pa naj bi štela »za tako hudo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, da delovnega razmerja med RTV Slovenija in kršiteljem ni več mogoče nadaljevati«.

Zapišimo preprosteje: kdor bi razkril kakšno informacijo, ki bi medijski hiši utegnila povzročiti poslovno škodo, bi lahko bil odpuščen. Kdor bi javno kritiziral kakšen prispevek ali odločitev vodstva, prav tako. Službo bi lahko izgubil tudi tisti, ki bi na zasebnih profilih izrazil politično pripadnost. Napovedani ukrep vodstva ne predvideva nobene komisije, nobenega postopka, nobene pritožbe, opominov, predvideva le izgubo službe. Pri čemer ni jasno, ali bo novinar službo izgubil, če bo všečkal tvit Janeza Janše.

Načelno ni narobe, če RTV Slovenija natančneje določi, kako naj novinarji na družabnih omrežjih ohranjajo vtis politično-strankarske nevtralnosti, zelo natančen pri tem je denimo britanski BBC, a ukrep direktorja RTV Slovenija je namenjen zastraševanju in kaznovanju.

»Ko gledamo, kaj Putin počne z mediji, ko gledamo, kaj z mediji počne Viktor Orbán, vsi na ves glas in zgroženi to obsojamo. Zato se zdi še toliko bolj neverjetno, da se leta 2022 to dogaja tudi na nacionalki.«

– Marcel Štefančič, jr.

In to ne kogarkoli. Prve tarče so izbrane. Ena izmed njih je novinar MMC Boris Vasev. Ta je na začetku februarja objavil tvit, v katerem je zajedljivo zapisal, da ima »Pirkovič otročji um«. Vasev je to napisal po televizijski oddaji Utrip, ki jo je pripravil njegov kolega Igor Pirkovič, novinar, ki v prostem času piše pesmi o stranki SDS, namenjena pa je bila obračunu z opozicijo, z Robertom Golobom in pravosodjem, vsebina oddaje je bila popolnoma uglašena z vladnim orkestrom. Pirkovičev februarski Utrip je bil skratka vrhunski izdelek politične propagande. Lahko se prepiramo o pravilni izbiri besed, o pravici do drugačnih mnenj, a diagnoza Borisa Vaseva je, žal, natančna, Igor Pirkovič ni, pa naj zapišemo zelo milo, verodostojen novinar. Je pa zato razmeroma uspešen pisec besedil za narodnozabavne pesmi.

Zaradi tvita in nekaterih drugih novinarskih prispevkov se je na Vaseva spravila politika, nekajkrat je bil gost v analizi medijskega poročanja, ki jo pripravlja vladni urad za komuniciranje, o njem so govorili programski svetniki, Uroš Urbanija pa je direktorju RTV Slovenija poslal še posebno pismo, v katerem je zapisal, da je Vasev »poteptal vse elemente človečnosti in humanosti«, ker se je v prispevku za MMC vprašal, zakaj je vlada velikodušna do ukrajinskih beguncev, do drugih pa ne. Pisal je o rasizmu, ki ne poudarja večvrednosti nekaterih skupin ljudi, ampak domnevno nekompatibilnost življenjskih slogov in kultur. Urbanija je direktorja RTV Slovenija nato retorično vprašal, zakaj naj davkoplačevalci podpirajo takšnega novinarja.

Nekaj dni kasneje je Andrej Grah Whatmough napovedal spremembo aktov, sankcije in zagrozil z odpuščanjem.

Cenzurirajmo izjave

In še četrtič. V ponedeljek je pred stavbo TV Slovenija že drugič v zadnjih mesecih potekala tiskovna konferenca, na kateri so novinarji opisovali politizacijo informativnega programa. V izjavah so bili zelo neposredni. Voditeljica Tarče Erika Žnidaršič je govorila, »da ne bomo dovolili, da bo RTV Slovenija postal orodje neke politične stranke«, radijska novinarka Tatjana Pirc pa je dodala, da se morajo novinarji upreti dezinformacijam, lažem, poskusom cenzure in pritiskom, »s katerimi želijo politika, njeni sluge in sateliti novinarje spremeniti v nekritične strankarske propagandiste in malikovalce oblastnikov, RTV pa izkoščičiti v še eno medijsko trobilo«. Pred kamerami je nastopil tudi Marcel Štefančič, jr. Povedal je, da se vojna z mediji ni začela kar nekega dne, začela se je z odstavitvijo starega vodstva RTV Slovenija, odstavitvijo urednikov in urednic, nadaljevalo se je s spremembo programske sheme, predvajanjem programa BBC ter prenosom strankarskega shoda. »In ko tako enkrat stopiš na kriva pota, nikoli ne veš, kako se bo končalo,« je še opozoril Štefančič.

Dogodek pred stavbo televizije so korektno povzeli drugi slovenski mediji in tudi TV Dnevnik je pripravil prispevek. In tukaj se je, znova, zapletlo. Objavljeni prispevek je bil bistveno krajši od pripravljenega. Novinar Marko Štor je po vnaprejšnjem dogovoru z urednico Dnevnika Aleksandro Banjanac Lubej pripravil prispevek s tremi izjavami, na koncu pa so gledalci videli nekaj drugega. Po pričevanju vpletenih je odgovorna urednica informativnega programa Jadranka Rebernik zahtevala, da se prispevek skrajša, sicer naj bi protestno umaknila svoj podpis iz odjavne špice. Zgodil se je še en »uredniški poseg« – odgovorni na TV Slovenija so v prispevku, ki je govoril o političnih pritiskih na novinarje in nevarnosti cenzure, tako posegli v prispevek, da so bistveno omilili ost kritike napadenih novinarjev. Tako denimo ni bila predvajana izjava Marcela Štefančiča, jr., voditelja Studia City: »Ko gledamo, kaj Putin počne z mediji, ko gledamo, kaj z mediji počne Viktor Orbán, vsi na ves glas in zgroženi to obsojamo. Zato se zdi še toliko bolj neverjetno, da se leta 2022 to dogaja tudi na nacionalki.«

Očitno je bil Štefančič v svoji oceni stanja preveč natančen.

Revolucija

Štiri slike vojne z mediji torej. V manj kot desetih dneh. Pa ti štirje primeri seveda niso vse, kar se te dni dogaja na RTV Slovenija.

V petek je tako generalni direktor Andrej Grah Whatmough novo urednico informativnega programa Jadranko Rebernik imenoval na nezakonit način. Kot so opozorili pri Društvu novinarjev Slovenije, generalni direktor med postopkom imenovanja ni spoštoval določb zakona o RTV Slovenija o tem, da lahko uredništvo predlaga svojega kandidata, kar je tudi storilo, in da se mora v tem primeru o kandidatih za odgovornega urednika pred imenovanjem izreči programski svet. Generalni direktor je odgovorno urednico Jadranko Rebernik – na volitvah jo je podprla le petina novinarskega kolektiva, njenega protikandidata Mitjo Preka pa 82 odstotkov – imenoval mimo predpisanega postopka.

Prepričanje, da odgovorni na RTV Slovenija spoštujejo zakon, je seveda iluzorno. Tam se dogaja revolucija, v imenu političnega prevzema pa so dovoljena vsa sredstva.

Številni novinarji se danes s trpkostjo spomnijo časa prve Janševe vlade, spomnijo se Vinka Vasleta in Jožeta Možine, spomnijo se njunega direktorovanja, spomnijo se, kako sta pripeljala svoje ljudi, politično prirejala poročanje, spomnijo se pritiskov in šikaniranja. »Res je bilo hudo, grozen čas,« je dejala ena izmed novinark. »Ampak to, kar se dogaja danes, je še huje.«

Tradicionalno je ob sredah na prvem programu TV Slovenija na sporedu film tedna. Tokrat ga ni bilo. Namesto kakovostne filmske produkcije je bila na sporedu oddaja o velikem državniku, očetu slovenskega naroda dr. Jožetu Pučniku. O njem je z izbranimi besedami govoril sam Janez Janša. Res, srečo imamo, da imamo takšnega premiera, človeka za posebne operacije.

POVEZANI ČLANKI:

• Užaljeni Možina