Zloraba poslanskih vprašanj

»Poslanska vprašanja oziroma pobude so tipična oblika izvajanja nadzorne funkcije parlamenta nad delom vlade. So sredstvo za kritično obravnavo vlade in ministrov ter preverjanje njihove odgovornosti (brez politične sankcije),« je uvodna ugotovitev primerjalne analize, ki jo je leta 2015 objavil raziskovalno-dokumentacijski sektor državnega zbora.

Institut poslanskih vprašanj poznajo v večini držav; prvo zapisano vprašanje je iz zgornjega doma parlamenta Združenega kraljestva iz leta 1721, ko so poslanci vlado povprašali o resničnosti poročila o pobegu glavnega bančnika družbe South Sea Company Roberta Knighta. V Estoniji lahko poslanci in poslanke pisna vprašanja naslovijo ne le na člane vlade, ampak prav tako na vodilne v centralni banki in njene nadzornike.

Tudi pri nas naj bi torej v teoriji poslanci in poslanke z javnimi vprašanji, naslovljenimi na predsednika in ministre vlade, zahtevali pojasnila o težavah, dogodkih, procesih, incidentih, nepravilnostih, na katere jih opozarjajo tudi ali zlasti volivci in volilvke ter so zanje pomembni. A pregled poslanskih vprašanj daje slutiti, da zlasti poslanci vladnih strank instituta vprašanj bodisi ne razumejo ali pa ga zlorabljajo, najpogosteje za promocijo vlade in političnih strank. Vsakomesečna seja, na kateri člani vlade ustno odgovarjajo na poslanska vprašanja, je javna, ravno z vprašanji, ki jih postavljajo poslanci in poslanke vladnih strank, pa si člani vlade zagotovijo dodaten televizijski čas in čas za razpredanje o temah, o katerih želijo govoriti.

Tako je denimo v ponedeljek na začetku zadnje redne seje državnega zbora predsednik vlade od svojega poslanca pričakovano dobil vprašanje o »varni Sloveniji« v kontekstu vojne v Ukrajini. »Kako bomo še naprej gradili varno Slovenijo?« je premiera SDS vprašal poslanec SDS Branko Grims. Na prejšnji redni seji je Mojca Žnidarič, poslanka bivše SMC, zdaj stranke Konkretno, predsedniku vlade omogočila, da je govoril o gospodarskih uspehih vlade. »Kako ocenjujete uvrstitev Slovenije na mednarodnih lestvicah, predvsem lestvici uspešnosti spopadanja z gospodarskimi vidiki pandemične krize, ki so jo pripravili na britanskem tedniku The Economist, kjer se je Slovenija uvrstila na 2. mesto med 23 izbranimi članicami OECD?« Na seji decembra je poslanec vladne NSi Jožef Horvat premiera z ustnim poslanskim vprašanjem izzval, da se je pohvalil z dosežki v mandatu, katerimikoli. »Kateri dosežki so po vašem mnenju najpomembnejši v teh mesecih? Kje vidite priložnosti, da do konca mandata te vlade še lahko izboljšamo položaj v Sloveniji?«

Med tistimi, ki postavljajo poslanska vprašanja, izstopa tudi poslanec SDS Jure Ferjan, nekdanji voditelj in urednik na strankarski televiziji Nova24TV in portalu Nova24TV.si. Konec februarja je na vse ministre in ministrice naslovil pisno poslansko vprašanje, v katerem je v uvodu hvalil vlado (»Slovenija je drugič v svoji zgodovini uspešno predsedovala Svetu EU«) in nato vprašal: »Kateri so največji dosežki vašega ministrstva v aktualnem mandatu?« Kaj bo z zbirko 17 pisnih odgovorov – in navsezadnje, kaj točno dela v državnem zboru zadnji dve leti, ni povsem jasno, je pa jasno, da so taka vprašanja popoln odmik od ideje instituta poslanskega vprašanja, to je nadzora in preverjanja odgovornosti članov vlade.

Da poslanska vprašanja – zlasti ustna, pred kamerami v državnem zboru – v predvolilnem času predsednik vlade izkorišča za manipuliranje z namenom samopromocije, je na ponedeljkovi seji jasno opozorila poslanka opozicijske LMŠ Jerca Korče. V LMŠ so se zaradi tega poslanskemu vprašanju premieru odpovedali.