Park izbrisanih

Površina spomina na ruševinah še nekega »drugega izbrisa«

Ljubljanski mestni svetniki so na ponedeljkovi seji podprli odlok o poimenovanju in določitvi mej dveh parkov na območju Ljubljane - Parka gazel ob Tehnološkem parku Ljubljana in Parka izbrisanih v Centru Rog. Kot izhaja iz obrazložitve, drugo poimenovanje sodi v »del ukrepov za popravo krivic v smislu ohranjanja zgodovinskega spomina«. Konec februarja se je izbrisanim v svojem imenu in v imenu države opravičil predsednik republike Borut Pahor, izbris pa označil za neustavno dejanje in kršenje človekovih pravic. Marsikdo je pri tem sicer cinično pripomnil, da bolje pozno kot nikoli, krivice, ki jih še vedno trpijo številni, ki ostajajo izbrisani in živijo brez urejenega statusa, pa s tem niso odpravljene.

Predlog, da bi urbano zeleno površino sredi kompleksa Centra Rog poimenovali Park izbrisanih, sta dala organizacija Amnesty International Slovenije in društvo Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov (CIIA). S poimenovanjem želijo zaznamovati 30. obletnico izbrisa 25.671 ljudi (med njimi 5360 otrok) iz registra stalnega prebivalstva, kot izhaja iz predloga sklepa, objavljenega na spletni strani Mestne občine Ljubljana. Predlog je bil sprejet, saj ga je podprlo 27 svetnikov, devet pa jih je bilo proti.

»Spomin in opomin morata zagotoviti, da izbris ne utone v pozabo, in tudi, da se kaj podobnega ne sme več ponoviti. Upamo, da bo odločitev ljubljanske občine zgled tudi za druge slovenske občine, ki jih prosimo, da se prav tako odločijo za tako potezo. Izbris je zaradi hudih posledic za izbrisane in njihove bližnje še kako živ, prav je, da ostaja živ tudi v zavesti družbe,« je o odločitvi svetnikov povedala direktorica Amnesty International Slovenije (AIS) Nataša Posel. Posledice izbrisa so bile strahotne, saj so ljudje izgubili zaposlitev ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, drugi so živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona. »Kljub sodnim zmagam, vključno z dvema odločitvama slovenskega ustavnega sodišča in sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kurić, več kot polovici izbrisanih še vedno ni bil povrnjen nezakonito odvzeti status niti niso prejeli odškodnine za pretrpljeno škodo. Tudi sicer so bile odškodnine mizerne, neprimerno nižje, kot je dosodilo Evropsko sodišče za človekove pravice, in še zdaleč niso nadomestile izgubljene zaposlitve, delovne dobe, možnosti za izobraževanje in odkup stanovanja,« so zapisali v AIS, kjer so popravo krivic zahtevali že dolga leta, podobno kot si prizadevajo za poimenovanje ulic, trgov ali drugih javnih prostorov po izbrisanih ter za to, da se izbris vključi v šolski kurikul.

Predsednik CIIA Irfan Beširević je pri tem poudaril, da so se izbrisani med družbenim, socialnim, humanitarnim in političnim delovanjem večinoma srečevali v Ljubljani.

»V prostorih Roga, v stavbi Socialnega centra Rog, se je od leta 2006 zgodil tako rekoč prav vsak sestanek društva CIIA in povezanih drugih aktivistov, na teh sestankih so se načrtovali in izvajali aktivistični, kulturni, podporni in družabni dogodki v podporo izbrisanim, pa tudi aktivnosti za uporabo pravnih sredstev in za širšo popravo krivic izbrisanim. Rog zato ostaja primerna lokacija za ohranjanje spomina na izbrisane,« je dodal.

Nekoliko drugačnega mnenja so nekateri posamezniki iz omenjenega Socialnega centra Rog (SCR), stavbe, ki je med prvimi padla med zloglasnim rušenjem Roga, ki so se ga lotile mestne oblasti. Tudi od tega te dni mineva leto. Nekateri rogovci pravijo, da gre pri poimenovanju parka po izbrisanih prav na pogorišču porušenega Roga za skrajno cinično potezo, saj so tudi v CIIA to rušenje označili za »drugi izbris«, pri tem so namreč nasilno izselili uporabnike prostorov ter zradirali njihovo delo, dokumentacijo in zgodovino.

Park izbrisanih bi lahko torej dojeli tudi kot park izbrisanih rogovcev, a za zdaj ni zaznati, da bi bile mestne oblasti temu »dodatnemu pojasnilu« naklonjene. Kako le, ko pa so porušile Rog in z njim omenjeni socialni center, ki ga je kot zaslužnega v boju za popravo krivic izbrisanih predsednik republike Borut Pahor v govoru posebej omenil (poleg AIS in Mirovnega inštituta).