Kdo vse se bo potegoval za glas volivcev in kakšne so razlike med kandidati

Štiriindvajsetega marca, 30 dni pred aprilskimi volitvami, je bil zadnji dan, do katerega so morale stranke pri volilnih komisijah posameznih volilnih enot vložiti vsaka svojo kandidatno listo. To so storile. Do volitev je mesec dni, boj za sedeže v parlamentu se je začel.

Kako so stranke razdelile kandidate in kdo kani postati novi poslanec? Začnimo pri največji vladni stranki, katere predsednik je prepričan, da bo SDS Sloveniji vladala vsaj še dva mandata in da bo čez osem let naša država najrazvitejša v Evropi. Janez Janša, presenetljivo ali pa tudi ne, ne kandidira v velenjskem volilnem okraju, kjer živi, pač pa bo volivce tradicionalno prepričeval v domačem Grosuplju in sosednji Ivančni Gorici. Tam se mu obeta zmaga. SDS stavi na znana imena: Branko Grims, Žan Mahnič, Eva Irgl, Zvonko Černač, Dejan Kaloh, Aleš Hojs, Jože Tanko, Jelka Godec in drugi so politični prvokategorniki, tudi nenadomestljivi Marjan Pojbič je med njimi. Na listi pa ni Andreja Vizjaka, ministra za okolje in gostilniško prepričevanje, obljubo o nekandidiranju je tokrat držal tudi Vinko Gorenak. Na listi prav tako ni srboritega nadomestnega poslanca SDS Janeza Moškriča, ki je nedavno v parlamentu dejal, da bo fizično odstranil poslansko kolegico.

Gibanje Svoboda je imelo pri sestavljanju liste drugačne težave, strankini kadroviki naj bi se bili posebej trudili, da se med poslance ne vtihotapijo speči agenti druge stranke. V središču Ljubljane bo tako kandidiral Robert Golob, v Novi Gorici nekdanji župan Matej Arčon, v Tržiču nekdanji član LDS in prav tako župan Borut Sajovic, v Kopru direktorica občinske uprave Tamara Kozlovič, na ljubljanskem Viču nekdanji rektor Igor Papič. Golobu je uspelo prepričati še humanitarko Terezo Novak, nekdanjega predsednika zelene Stranke mladih Darka Krajnca in ptujskega boksarja Dejana Zavca. Pri Golobovem gibanju bosta kandidirala tudi nekdanja poslanca SMC Jurij Lep in Janja Sluga. Prav slednja (in njeno predolgo koketiranje z Janezom Janšo) naj bi bila kriva, da z Golobom politično ni želel sodelovati žvižgač Ivan Gale.

Tudi druge politične stranke stavijo na znane obraze, SD ponuja preverjene kadre, pridružili pa so se jim Igor Šoltes in Jonas Žnidaršič, pa novinar Blaž Zgaga. Enako razmišljajo pri NSi, kjer kandidirajo vsi strankini ministri, celo digitalni Mark Boris Andrijanič, ki je še nedavno zatrjeval, da ga strankarska politika ne zanima. Tudi na listi stranke Levica je nekaj presenečenj, denimo antropologinja Svetlana Slapšak pa socialna psihologinja Metka Mencin Čeplak in Aleš Gulič, nekdanji vodja zdaj ugaslega Urada RS za verske skupnosti.

Vsaka stranka išče zase primerne ljudi, po lastni presoji in občutku, pa četudi je to Branko Simonovič, nekdanji poslanec DeSUS, pravi obraz političnega konvertitstva, črnograditelj, ki tokrat na listi Naše dežele, stranke Aleksandre Pivec, kandidira v Kočevju. Vsaka stranka išče kandidate za čestitke, dirigente naše sreče, obraze, ki naj bi Sloveniji pomagali na poti v boljše, srečnejše dni.

A naj vas ne zavede množica imen, suknjičev, oblek, puloverjev, zlatih ur, modnih dodatkov, pleš in urejenih pričesk, smehljajev in ostrih pogledov. Ljudje, ki se pojavljajo na plakatih, so si morda podobni, niso pa enaki. Eni govorijo o demokraciji, drugi o oblasti, eni bi Slovenijo radi odprli, drugi govorijo o družinskih vrednotah, tradiciji in redu.

SDS je svoj zadnji strankarski zbor začela z moškim oktetom in Zdravljico, pri stranki Levica je kongres odprl violončelist, Golobova Svoboda pa si je izbrala Magnifica. Ta je zbrane v zadregi pozdravil, jim zabičal, naj odstranijo žico na meji, in zapel Pastirče mlado i milo, priredbo belokranjske ljudske pesmi. Nato se je na družabnih omrežjih, v tem svetu zlobe in pritlehnosti, vsula ploha žaljivk, kako lahko slovenska politična stranka na kongresu izvaja srbske pesmi.

O tem, natančno o tem odločamo na volitvah. Žica je nasprotje svobode.