Slovenske državljane skrbi rast cen, niso pa za vlaganje v vojsko

Mnenja slovenskih državljanov in državljanov EU glede posledic in skrbi v povezavi z vojno v Ukrajini so v precejšnji meri usklajena

Mnenja slovenskih državljanov in državljanov EU glede posledic in skrbi v povezavi z vojno v Ukrajini so v precejšnji meri usklajena, je pokazala mednarodna raziskava. Slovenci so sicer najbolj zaskrbljeni zaradi rasti cen in možnosti svetovne vojne, dodatnemu vlaganju v obrambo in skupni evropski vojski pa so manj naklonjeni od povprečja EU.

Raziskava o vojni v Ukrajini in njenih posledicah je v marcu potekala pod okriljem organizacije za javnomnenjske raziskave Gallup International, zajela pa je 24 držav članic EU, tudi Slovenijo, ter Švico in Srbijo.

Splošno zaupanje slovenskih državljanov v EU dosega slabih 60 odstotkov, natanko polovica pa meni, da je povezanost članic EU trenutno močna ali zelo močna, kažejo rezultati raziskave. Največ povezanosti čutijo na Švedskem in Finskem, najmanj pa na Češkem, v Grčiji in Bolgariji.

Dobre tri četrtine državljanov Slovenije (77 odstotkov) meni, podobno kot Evropejci v povprečju, da bi morala EU imeti bolj aktivno vlogo v globalni politiki. S tem se strinja manj Dancev, Avstrijcev, Srbov in Švicarjev. Najbolj so povečanju vloge EU naklonjeni na Portugalskem, na Poljskem in v Litvi.

Slovenski državljani so glede vojne v Ukrajini zaskrbljeni podobno kot povprečen državljan EU. Skoraj vse skrbi inflacija in rast cen, 75 odstotkov državljanov Slovenije pa je zaskrbljenih zaradi slabitve slovenskega gospodarstva kot posledice sankcij proti Rusiji in zaradi možnosti vojne svetovnih razsežnosti.

Ob tem se 67 odstotkov slovenskih državljanov boji pomanjkanja energentov, 64 odstotkov pa možnosti uporabe jedrskega orožja s strani Rusije. Skoraj 90 odstotkov državljanov Slovenije ocenjuje, da smo energetsko odvisni ali zelo odvisni od dobave iz Rusije.

Ob tem se 67 odstotkov slovenskih državljanov boji pomanjkanja energentov, 64 odstotkov pa možnosti uporabe jedrskega orožja s strani Rusije. Skoraj 90 odstotkov državljanov Slovenije ocenjuje, da smo energetsko odvisni ali zelo odvisni od dobave iz Rusije.

Le tretjina slovenskih državljanov meni, da je državna vojska na splošno ustrezno opremljena in usposobljena, so sporočili iz Mediane. To je manj od povprečja v Evropi, kjer okrog 45 odstotkov prebivalcev ocenjuje, da so njihove državne obrambne sile opremljene ustrezno ali zelo ustrezno.

Po drugi strani pa slovenski državljani ne podpirajo večjega vlaganja v vojsko. Le 26 odstotkov državljanov Slovenije meni, da bi morali povečati sredstva za obrambo, medtem ko na ravni EU to podpira 52 odstotkov ljudi. Ob tem 34 odstotkov državljanov Slovenije meni tudi, da bi morali sredstva za obrambo še zmanjšati, kar je najvišji odstotek med vsemi članicami EU.

Slovenski državljani ne podpirajo večjega vlaganja v vojsko. Le 26 odstotkov državljanov Slovenije meni, da bi morali povečati sredstva za obrambo.

Glede skupne evropske vojske so bili anketirani slovenski državljani povsem razdeljeni - polovica ji je naklonjena, polovica ne, medtem ko je v povprečju skupni vojski naklonjenih 60 odstotkov Evropejcev. V največji meri tej ideji nasprotujejo Srbi.

Podobno velja tudi za oceno strogosti sankcij proti Rusiji. Kot ustrezne jih ocenjuje 42 odstotkov Evropejcev in 47 odstotkov državljanov Slovenije, približno tretjina pa jih meni, da bi jih lahko še zaostrili. Sankcije na drugi strani kot prestroge ocenjuje skoraj tri četrtine Srbov.

Slovenski državljani so sprejemu beguncev iz Ukrajine na splošno naklonjeni v enakem deležu kot Evropejci, vendar pa so v primerjavi z EU bolj na strani reguliranega in manj na strani neomejenega sprejemanja ljudi iz Ukrajine. Še več nasprotovanja je v Avstriji, na Madžarskem in Slovaškem.

Raziskava je bila izvedena med 7. in 22. marcem 2022, skupno je v njej sodelovalo 24.509 ljudi. V Sloveniji je raziskavo preko lastnega spletnega panela izvedel Inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 735 polnoletnih državljanov.