DK, STA

 |  Svet

»Vračajo se otroci, ki so prej brali in zdaj ne znajo brati«

Unicefovo poročilo razkriva, da šole v 23 državah, ki jih obiskuje okoli 405 milijonov učencev, v začetku tretjega leta pandemije covida-19 ostajajo delno ali v celoti zaprte

Izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell

Izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell
© unicef.org

Glede na Unicefovo poročilo, ki je bilo objavljeno danes, šole v 23 državah, ki jih obiskuje okoli 405 milijonov učencev, v začetku tretjega leta pandemije covida-19 ostajajo delno ali v celoti zaprte. Številni otroci se tako še vedno niso vrnili v šolske klopi, nekateri pa bodo morali morda celo za vedno prekiniti z izobraževanjem.

V poročilu z naslovom Are children really learning? (Se otroci zares učijo?) so za posamezne države navedeni podatki o vplivu pandemije in z njo povezanih zaprtij šol na otroke. Poročilo navaja, da je skoraj 147 milijonov otrok v zadnjih dveh letih zamudilo več kot polovico ur pouka v živo, kar po vsem svetu znaša približno dva bilijona zamujenih ur.

"Če otroci s svojimi učitelji in vrstniki nimajo stikov v živo, ali pa sploh ne morejo komunicirati, lahko pride do zaostankov v pridobivanju znanja, ki jih ne bo mogoče nadoknaditi," je dejala izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell.

Z marcem 2020 je 150 držav po vsem svetu popolnoma zaprlo šole in v številnih te še vedno ostajajo vsaj delno zaprte. Na Filipinih, v Hondurasu, na Salomonovih otokih in na arhipelagu Vanuatu vsaj 70 odstotkov šol ostaja zaprtih, kar Unicef že opredeljuje kot popolno zaprtje.

"Če otroci s svojimi učitelji in vrstniki nimajo stikov v živo, ali pa sploh ne morejo komunicirati, lahko pride do zaostankov v pridobivanju znanja, ki jih ne bo mogoče nadoknaditi."

Catherine Russell,
izvršna direktorica Unicefa

Poleg podatkov o izgubljenih urah pouka in drugih primanjkljajih na področju izobraževanja poročilo navaja tudi, da obstaja vse več dokazov o tem, da se v številnih državah otroci niso vrnili v šole, ko so se te ponovno odprle.

Število otrok v Južni Afriki, ki ne obiskujejo šole, se je od marca 2020 do julija 2021 potrojilo, v Ugandi pa se januarja letos, ko so se šole po dvoletnem zaprtju ponovno odprle, približno desetina šoloobveznih otrok ni vrnila.

V Malaviju se je odstotek deklic, ki so prenehale obiskovati srednjo šolo, povečal za 48 odstotkov. V Keniji je raziskava med 4000 najstniki v starosti med 10 in 19 let pokazala, da se 16 odstotkov deklic in 8 odstotkov dečkov ni vrnilo v šole, ko so se te ponovno odprle.

"Že pred pandemijo so najbolj marginalizirani otroci zaostajali za svojimi vrstniki. Vračajo se otroci, ki so prej brali in zdaj ne znajo brati, ki so prej računali in zdaj ne znajo računati," je za britanski BBC dejala Russell.

Otroci, ki ne obiskujejo šole, so med najbolj ranljivimi in marginaliziranimi skupinami v družbi. Obstaja velika verjetnost, da ne bodo znali brati in pisati, prav tako pa ne bodo deležni zaščite, ki bi jo sicer prejeli v šoli, zaradi česar je bolj verjetno, da bodo vse življenje živeli prikrajšani in v revščini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.