Je omnibusni zakon lahko sporen?

Čeprav pravniki praviloma ostro nasprotujejo omnibusnim zakonom, saj ti s hkratnim posegom v vrsto drugih zakonov povzročajo pravno nepreglednost in so v nasprotju s pravnim načelom jasnosti in določnosti, pa nekateri pravniki pri konkretnem omnibusnem zakonu vendarle opozarjajo na posebnosti. »Kot pravnik povsem razumem zadržke, a konkreten omnibus zakon je nekoliko poseben. Ne bo uzakonil nekih novih, nejasnih in še neznanih pravil ter s tem povzročil nove pravne negotovosti, pač pa bo zgolj povrnil pravila v stanje pred slabimi in tudi škodljivimi spremembami, ki jih je samovoljno sprejela zdajšnja vladna koalicija, ob ignoranci pozivov strokovne javnosti, naj takih sprememb ne sprejmejo,« pojasnjuje pravnik Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja – PIC.

Osnovna bojazen pravnikov je, da bi se omnibusni zakoni – torej zakoni, ki spreminjajo vrsto drugih zakonov – namnožili in povzročili popolno nepreglednost pravnega sistema. To bi pomenilo, da bi osnovni gradnik pravnega sistema postalo kar posamično zakonsko določilo, ne pa več zakon, ki celostno ureja neko specifično področje. Omnibusni zakoni niso novost; eden najbolj (ne)slavnih je bil ZUJF – zakon o uravnoteženju javnih financ iz druge Janševe vlade leta 2012, ki je po zadnji finančni krizi določil stroge in v več primerih neustavne varčevalne ukrepe. Poplavo omnibusnih zakonov smo spet dobili v zadnjih dveh letih, saj je Janševa vlada z njimi (šlo je za tako imenovane PKP-zakone) upravljala epidemijo, kot omnibus pa je nastal tudi zakon o debirokratizaciji, narejen pod krilatico odprave administrativnih ovir, ki posega v dvajset veljavnih zakonov. »Zoper tovrstno prakso imam številne pomisleke z vidika ustavnega prava,« pravi Samo Bardutzky, predstojnik katedre za ustavno pravo ljubljanske pravne fakultete. Pri omnibusnih zakonih se kot težava kažejo vse tri varovalke, ki naj bi preprečile uveljavljanje slabih, nekoherentnih in tudi protiustavnih zakonov. Prva težava je že obravnava takega zakona na matičnem delovnem telesu – katero to sploh je, če zakon posega v vrsto vsebin (na primer od zdravstva do financ) in torej v polja več državnozborskih odborov. »Ideja nekakšne specializacije matičnih delovnih teles, ki je v relativno majhnem parlamentu z 90 poslanci nujna, se tako zamegli in postane vprašljiva,« svari Bardutzky. Tudi veto državnega sveta in referendumska zahteva sta usmerjena zoper zakon kot celoto in ne dele. »Ali bodo državni svetniki ali pa ljudje na referendumu glasovali proti zakonu, v katerem je neka zelo sporna rešitev, obenem pa so v njem različni bombončki?« sprašuje v premislek.

A ponoviti gre, da je omnibusni zakon, ki ga je pripravil Inštitut 8. marec, drugačen od dosedanjih omnibusnih zakonov, saj ne uzakonja novih pravil ali nejasnih stanj, pač pa določila enajstih zakonov vrača v stanje pred spremembami, ki jih je ob nasprotovanju strokovnih javnosti in tudi zadržkih državnozborske službe za zakonodajo uzakonila trenutna koalicija. Ob tem pa bodo pomembna prehodna določila oziroma pravila, ki bodo določila prehod nazaj v praksi.

Zgolj lani, torej v letu 2021, je državni zbor sprejel 125 zakonov, od tega je bilo po nujnem postopku sprejetih 21 zakonov in po skrajšanem 38. Čeprav se te številke ne razlikujejo bistveno denimo od leta 2017, ki je bilo zadnje celotno leto Cerarjeve vlade (sprejetih 127 zakonov, od tega po nujnem postopku 18 in 39 po skrajšanem), pa so bili v zadnjih dveh letih zlasti po skrajšanem postopku sprejeti popravki zakonov, ki so prinesli izrazito invazivne posege v obstoječe ureditve. Po skrajšanem postopku, ki bi moral biti uporabljen le za manj zahtevne spremembe zakonov, so bili denimo spremenjeni trije od enajstih zakonov, zajetih v omnibusnem zakonu, ki ga je pripravil Inštitut 8. marec. To so zakoni o državnem tožilstvu, o ohranjanju narave ter o organiziranosti in financiranju vzgoje in izobraževanja, katerih popravki so močno posegli v neodvisen položaj državnih tožilcev, zaostrili pogoje za sodelovanje okoljevarstvenih nevladnih organizacij v sodnih in upravnih postopkih ter v škodo strokovnosti na račun politike spremenili sestavo svetov izobraževalnih zavodov.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>