Zakon, ki briše avtokracijo

Od srede na upravnih enotah, krajevnih uradih in prek e-uprave poteka zbiranje podpisov, potrebnih za vložitev tako imenovanega omnibusnega zakona v zakonodajni postopek slovenskega parlamenta. Gre za zakon s formalnim imenom »Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države«, ki posega v enajst zakonov, spremenjenih pod sedanjo vlado.

Da bi z enim zakonom odpravili ključne anomalije, ki so nastale v času Janševe vlade? Je to mogoče storiti? »Ta zakon preprečuje nastanek dolgoročnejše škode, na več področjih zagotavlja hkratno povrnitev k ustavnim načelom pravne, demokratične in socialne države. Postavlja tudi minimalne standarde delovanja naslednje oblasti: enakopravno obravnavo vseh ljudi, spoštovanje neodvisnih institucij in nevmešavanje politike v vsako poro družbe ter sprejemanje zakonov na demokratičen, vključujoč način, s ciljem skupnega dobrega.« S temi besedami pojasnjuje predlog Kristina Krajnc iz Inštituta 8. marec, ki je ob sodelovanju zunanjih strokovnjakov usklajevala pripravo omnibusnega zakona. »Omnibus zakon, ki posega v več drugih zakonov, je z vidika pravnega reda nedvomno problematična forma. A v tem primeru odtehta.«

Z omnibusnim zakonom se bodo določila enajstih zakonov, spremenjenih v času sedanje vlade, vrnila v stanje pred spremembami. »To ne pomeni, da so vse prejšnje ureditve v teh zakonih najboljše. Nikakor. Vendar v nasprotju z zdajšnjimi ureditvami niso rušilne in dopuščajo prostor za pretehtane ter široko usklajene spremembe,« pravi Kristina Krajnc. Posebno pozornost so namenili tako imenovanim prehodnim določbam, ki določajo, kako bo v praksi zakonito izveden prehod »nazaj«. Enajst zakonov, ki so bili spremenjeni pod sedanjo oblastjo in bi jih zdaj v prejšnje stanje povrnil omnibusni zakon, ima več skupnih točk. Gre za spremembe, ki jim je v vseh fazah močno nasprotovala strokovna in splošna javnost, saj na škodo strokovnosti večajo moč in vpliv politike, niso pa bile utemeljene z analizami ali podatki.

Del od zajetih enajstih zakonov je bilo v državnem zboru neupravičeno sprejetih po skrajšanem postopku, s katerim se je vlada izognila splošni razpravi o škodljivih posledicah zakonov.

Del od enajstih zakonov je bilo v državnem zboru sprejetih po skrajšanem postopku oziroma z zlorabo skrajšanega postopka, s čimer so se predlagatelji (vlada) izognili splošni razpravi o predlogu in pospešili sprejem sprememb. Prav tako je več škodljivih določb v enajst zakonov prišlo po javni razpravi z amandmaji, ki so jih vlagale same vladne stranke – čeprav je bila vlada predlagateljica zakonov. V zakonih so ostajala sporna določila, s popolno ignoranco opozoril zakonodajno-pravne službe državnega zbora, nekatera od njih so že v presoji na ustavnem sodišču. Ob popolni odsotnosti primernih podlag za spremembe zakonov je vseh enajst zakonov v državnem zboru izglasoval isti glasovalni stroj: glasove sta ob poslancih vladnih strank SDS, NSi, SMC (Konkretno), DeSUS in »izvenvladne vladne« SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega redno prispevala tudi poslanca obeh manjšin, italijanske Felice Žiža in madžarske Ferenc Horváth.

Omnibusni zakon bo v parlamentarni postopek vložen po volitvah, v Inštitutu 8. marec pa bodo podpise za vložitev zbirali vseh 60 dni, saj želijo pridobiti čim večjo podporo ljudi.

Podporo zakonu so sicer že napovedali Levica, SD, večinsko SAB, LMŠ, Gibanje Svoboda, Pirati, zadržani so v Vesni: »Ocenjujemo, da je sedanja vlada resnično uvedla precej škodljivih pravnih predpisov, ki jih predlog Inštituta 8. marec v večini zazna. Do tu se s pobudo strinjamo, diagnoza je prava. Ne strinjamo pa se glede zdravila. En zakon, ki vse popravi z nekakšnim vračanjem na staro, ni najbolj smotrna rešitev.«

In katere zakone naj bi z omnibusom spremenili? Prvi je zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Spremembo zakona je septembra lani vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem iz SDS. Zakon je bil obravnavan po skrajšanem postopku, čeprav je predvideval pomembno sistemsko spremembo. Posegel je v sestavo svetov javnih izobraževalnih zavodov po formuli: ošibiti glas zaposlenih, torej stroke, staršev in dijakov ter sorazmerno povečati vpliv politike oziroma države in občin kot ustanoviteljic zavodov. Končna, decembra 2021 sprejeta sprememba je bila sicer nekoliko milejša od prvotno predlagane, a je spremenila razmerja moči: v svetih javnih vrtcev in šol so po novem trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki delavcev (in ne več pet) ter trije predstavniki staršev, v svetih javnih poklicnih in strokovnih šol, gimnazij in javnih

dijaških domov pa so po novem trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki delavcev (in ne več pet), dva predstavnika staršev (in ne več trije) in en predstavnik dijakov (in ne več dva). Poslanci so spremembo sestave svetov podprli kljub nasprotovanju stroke, denimo Pedagoškega inštituta, nasprotovanje je v dobrih dveh tednih podpisalo skoraj 25 tisoč zaposlenih v javnih izobraževalnih zavodih. Hkrati so podporo izrekli ob popolni odsotnosti argumentov, da je sestava svetov sploh težava. Nasprotno; mednarodne primerjave potrjujejo, da je sestava svetov – ki ne odločajo le o imenovanju ravnateljev, pač pa sprejemajo programe razvoja zavodov – ustrezna. V raziskavi PISA 2018, ki zajema 79 držav OECD, so slovenski 15-letniki v vseh treh preizkusih, v bralni, matematični in naravoslovni pismenosti, dosegli nadpovprečne rezultate. Z omnibusnim zakonom je predlagana povrnitev sestave svetov v stanje pred spremembo; dodatni predstavniki delavcev, staršev in dijakov bi bili v svete imenovani v dveh mesecih po uveljavitvi zakona.

Drugi v omnibusu je kazenski zakonik. Vladna večina v državnem zboru je novembra lani potrdila popravke kazenskega zakonika, ki jih je predlagala vlada, in uzakonila privilegirano obravnavanje politikov oziroma najvišjih predstavnikov države. Za kaj gre? Pred spremembo se je pri kaznivem dejanju prisiljenja, torej ko nekdo »koga s silo ali resno grožnjo prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi«, pregon začel na predlog oškodovanca, storilcu pa je grozila kazen z zaporom do enega leta. To je veljalo za vse. Z novelo kazenskega zakonika pa je uvedeno posebno pravilo: če so ta dejanja uperjena »zoper uradno osebo«, se pregon začne po uradni dolžnosti, storilcu pa grozi dveletni zapor. Podobna novost je uzakonjena pri kaznivem dejanju grožnje; pregon se začne kar po uradni dolžnosti, če je grožnja uperjena zoper najvišje predstavnike države ali zoper njihove bližnje. Pri slednjih je dodatna težava to, da po uzakonjeni dikciji praktično vsaka grožnja »bližnjim osebam« nosilcev javnih funkcij, denimo hčerki ministrice, pade pod uradni pregon – tudi če recimo izvira iz sosedskega spora zaradi parkiranja. »Gre za posplošeno razumevanje trenutnega stanja in samovoljno spreminjanje položaja oškodovancev, če so ti najvišji predstavniki države, poslanci, člani državnega sveta, člani vlade, sodniki ustavnega ali vrhovnega sodišča ali njihovi bližnji,« opozarjajo predlagatelji omnibusnega zakona. Ta predvideva črtanje posebne ureditve in nadaljevanje morebitnih začetih postopkov na predlog.

Tretji vključeni zakon je zakon o davkih od dohodkov pravnih oseb. S popravkom zakona je vlada s 50 na 60 odstotkov zvišala delež odhodkov za stroške reprezentance (pogostitve, darila poslovnim partnerjem) in za stroške nadzornega sveta, ki ga podjetja lahko uporabijo za znižanje davčne osnove pri izračunu davka. To zvišanje bo po oceni vlade povzročilo za 2,6 milijona evrov nižje letne davčne prilive v proračun, uvedeno pa je bilo brez obrazložitve, mimo Ekonomsko-socialnega sveta in ob nasprotovanju Zveze svobodnih sindikatov. Omnibusni zakon vrača stopnjo na 50 odstotkov s 1. januarjem 2023.

Podporo omnibusnemu zakonu so že napovedali stranka Levica, SD, LMŠ, večinsko SAB, Gibanje Svoboda, Pirati, nekoliko zadržani so v zeleni stranki Vesna.

Četrti je zakon o državnem tožilstvu. Septembra 2020 so namreč poslanci, med njimi takrat še Igor Zorčič in Janja Sluga, potrdili spremembe zakona o državnem tožilstvu kar po skrajšanem postopku, čeprav so pomembno posegle v odnos med vodjo tožilstva in tožilcem in so jim nasprotovali državnotožilski svet, vrhovno državno tožilstvo in zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Zakon je uvedel institut »sopodpisa«, ki ga je vlada predstavila kot orodje proti »neutemeljenemu zavrženju ovadb«, dejansko pa je z njim močno posegla v samostojnost državnih tožilcev. Ena od novosti je, da mora državni tožilec, preden izda akt o zavrženju ovadbe, dobiti podpis vodje državnega tožilstva, če gre za sume kaznivih dejanj z zagroženo kaznijo več kot tri leta zapora. Predlagatelji omnibusnega zakona izbris teh novih določil utemeljujejo s stališčem ustavnega sodišča iz leta 2013: »Državni tožilec (je) tisti, ki je pristojen, da v okviru ustavnih in zakonskih okvirov odloči, ali bo vložil kazensko obtožbo in kako jo bo zastopal; ta odločitev mora biti njegova lastna odločitev, ki jo mora sprejeti vestno in po svoji najboljši strokovni presoji. To ni njegova pravica, temveč njegova pristojnost ter s tem njegova dolžnost in odgovornost pri izvrševanju državnotožilske funkcije.«

Peti v omnibus vključeni zakon je zakon o ohranjanju narave. Vladni glasovalni stroj je maja 2020 spet po skrajšanem postopku sprejel spremembe zakona, čeprav so te radikalno posegle v statuse naravovarstvenih društev, zavodov in ustanov. Z amandmajem, ki ga je vložila formalno zunajkoalicijska stranka SNS, so v zakon prišli novi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati nevladne organizacije, če želijo ohraniti status delovanja v javnem interesu ohranjanja narave in posledično možnost sodelovanja v upravnih in sodnih postopkih. Društva so denimo morala dokazati, da imajo vsaj 50 »aktivnih članov«. Da želijo s temi pogoji črtati nekatera društva, je poslanec SNS Dušan Šiško priznal že v razpravi: »Društvo za proučevanje rib Slovenije se je vtikalo tudi v hidroelektrarno Mokrice. To so zadeve, ki so bile kaplja čez rob.« Zaradi novih pogojev je več organizacij izgubilo status, denimo 31 let delujoče Slovensko društvo za zaščito voda, ne pa tudi Društvo za ribe. Omnibusni zakon novo uzakonjene pogoje črta in spet uveljavlja prejšnje. Organizacijam, ki so izgubile status delovanja v javnem interesu zaradi neizpolnjevanja novih pogojev, bi status lahko vrnili, če bi v dveh mesecih po uveljavitvi omnibusnega zakona pristojnemu ministrstvu z izjavo potrdile izpolnjevanje »prejšnjih«, torej novih pogojev.

Šesti je zakon o orožju. Spremembe zakona so bile sprejete poleti 2020. Z amandmajem vladnih SDS in NSi se je razširil nabor organizacij, katerih člani lahko izkažejo upravičen razlog za nabavo orožja iz razloga športa. Dodane so bile strelske organizacije, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe. Predlagatelji omnibusnega zakona predlagajo črtanje te določbe in v dveh mesecih odvzem orožja, če je bilo pridobljeno na podlagi črtanih določil. Športno udejstvovanje namreč sploh ni med nameni nevladnih organizacij v javnem interesu na področju obrambe, zato tudi ni potrebe, da bi njihovi člani pridobivali orožje za namen športa. Omeniti gre, da je ena najvidnejših nevladnih organizacij v javnem interesu na področju obrambe Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), med člani katere so zlasti člani SDS in katere delovanje so v preteklosti zaradi paravojaških elementov že obsodile druge veteranske organizacije.

Sedmi je zakon o organiziranosti in delu v policiji. Noveli, ki je bila sprejeta oktobra lani, so med obravnavo v državnem zboru močno nasprotovali oba reprezentativna policijska sindikata in široka strokovna javnost, na spornost je opozarjala zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Strnjeno opisano: uzakonjene določbe bistveno posegajo v strokovno delovanje policije pri preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj in povečujejo vpliv politike. Z novelo je tudi črtana določba, po kateri državni tožilec prevzema usmerjanje dela policije v predkazenskem postopku od trenutka, ko je bil obveščen o kaznivem dejanju. To črtanje omogoča poseganje notranjega ministra. »Ta zdaj kot politični funkcionar lahko vpliva tudi na najbolj občutljive kazenske zadeve v povezavi s korupcijo ali pa na dejanja, kjer bi lahko bili vpleteni predstavniki oblasti ali njihovi znanci,« del posledic povzema omnibusni zakon, ki predvideva črtanje vseh sprememb. Z drugo spremembo je bil uradnikom enote za usmerjanje in nadzor, ki je del notranjega ministrstva, omogočen kar neposredni dostop do baze podatkov, ki se nanašajo na operativno delo policije. Zmanjšana je tudi avtonomija Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU); degradiran je v notranjeorganizacijsko enoto uprave kriminalistične policije, odvzeta mu je organizacijska avtonomnost. Spremenjen je tudi postopek imenovanja direktorja NPU ter vodilnih v policiji, ki je speljan mimo sistema javnih uslužbencev z odločilno vlogo ministra. Ta del zakona je Sindikat policistov Slovenije dal v presojo ustavnemu sodišču, ki je decembra lani do končne odločitve zadržalo izvajanje novih določil, vključno s prenehanjem vodilnih položajev. Z uveljavitvijo novele je namreč novembra lani 126 načelnikov policijskih postaj in drugih vodilnih že dobilo sklepe o prenehanju dela na položajih. Ideja ministra Hojsa je bila tik pred volitvami pod pretvezo uvedbe mandatnega sistema na vodilna mesta v policiji imenovati izbrance. Velik del stroke ne nasprotuje uvedbi petletnih mandatov za vodilne v policiji, a ne na spolitiziran in strokovno nesprejemljiv način ministra Hojsa. Omnibusni zakon omenjene nove določbe odpravlja in določa, da položaji vodilnim niso prenehali.

Osmi je zakon o tujcih. Spremembe so bile sprejete marca lani. Vlada kot predlagateljica je s spremembami zaostrila pogoje za tuje študente, čeprav jih je utemeljila s prenosom Direktive 2014/801/EU in zagotovilom, da je temeljni cilj sprememb »olajšati vstop tistih državljanov tretjih držav, ki prihajajo v EU zaradi raziskovalnega dela in študija«. Po novem za izkazovanje zadostnih sredstev za preživljanje ne zadostuje več izjava staršev ali skrbnikov, da bodo študenta preživljali med študijem, pač pa mora študent, ki želi pridobiti dovoljenje za prebivanje, imeti na transakcijskem računu (ali drugje) skoraj 5000 evrov za enoletno prebivanje. Na spornost uzakonjene ureditve, ki povzroča stisko mnogim tujim študentom – tudi sedanjim, opozarja vrsta institucij; ne ozira se na dejstvo, da si tudi veliko tujih študentov z delom sproti zagotavlja preživetje. Omnibusni zakon predvideva takojšnje črtanje določil, predlagatelji opozarjajo, da je to namreč pomenilo zapiranje vrat študentom, ker prihajajo iz manj premožnih družin.

Deveti v omnibusu je zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Poseg v ta zakon je vladna večina izvedla z decembra sprejetim zakonom o debirokratizaciji. Tega je pripravila debirokratizacijska skupina pod vodstvom direktorja Fursa Ivana Simiča, z domnevnim ciljem zmanjšati administrativne ovire in izboljšati konkurenčnost poslovnega okolja. A spremembe s tem nimajo zveze, »gre predvsem za znižanje strokovnosti pri razdeljevanju javnih sredstev in povečanje pristojnosti ministra«, so opozarjali v društvu na področju kulture Asociacija. Določbi pri financiranju kulturnih programov in projektov sta spremenjeni tako, da povečujeta vlogo ministra za kulturo in derogirata položaj strokovnih komisij. Nova ureditev daje odločilno vlogo pri podeljevanju sredstev ministru, iz besedila člena pa ne izhaja, da so poročila in tako strokovna mnenja strokovne komisije zanj zavezujoča. Omnibusni zakon tak način črta.

Deseti je zakon o prevozih v cestnem prometu, z dopolnitvami zakona je namreč vlada naredila zakonsko podlago za vstop podjetja Uber na slovenski trg. »Poslovni model podjetja Uber, enega izmed platformnih ponudnikov, temelji na prikritih delovnih razmerjih, izogibanju zaposlovanja delavcev in vsiljevanju statusa samostojnega podjetnika ali pogodbenega delavca,« povzemajo predlagatelji omnibusnega zakona in navajajo več primerov, med drugim Španije, kjer je sodišče že decembra 2014 Uberju prepovedalo delovanje. V času obravnave novele so številna interesna združenja (Center za družbeno raziskovanje Cedra, Delavska svetovalnica, Sindikat Glosa, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Svobodni sindikat Slovenije) opozarjala na oslabitev standardov varstva delavskih pravic taksistov pod krinko tehnoloških inovacij in svobodnega gospodarstva. Omnibusni zakon »novosti« črta. Pri vsem ne gre spregledati, da je bil sedanji minister za digitalizacijo iz kvote NSi Mark Boris Andrijanič med letoma 2016 in 2021 zaposlen pri Uberju, kjer je bil direktor za korporativne zadeve v Srednji in Vzhodni Evropi.

Enajsti v svežnju omnibusa je gradbeni zakon. Novi zakon je bil sprejet decembra lani, po javni razpravi pa je spremenil člena, ki določata nabor pooblaščenih predstavnikov stroke, ki lahko sodelujejo pri projektiranju in pri vodenju gradnje. Gre predvsem za položaj arhitektov. Po novem je vodenje projektiranja urejeno tako, da stroka vodje projektiranja ni pomembna. »Nepredstavljivo je, da bo vodja projektiranja vrtca ali osnovne šole lahko inženir strojništva, ne pa nujno arhitekt, kakor je tudi nepredstavljivo, da bo vodja projektiranja viadukta ali predora lahko arhitekt, ne pa nujno gradbeni inženir,« so opozarjali v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije. Hkrati 18. člen po novem določa, da pooblaščeni arhitekti in pooblaščeni krajinski arhitekti sploh ne morejo več voditi gradnje – vodijo jo lahko izključno predstavniki drugih gradbenih inženirskih strok. Vodja gradnje je lahko inženir požarne varnosti, inženir strojništva, inženir rudarstva, inženir tehnolog, tudi obrtnik, le arhitekt ne. Evropske direktive arhitekte zavezujejo k pridobitvi znanja za vodenje gradnje, slovenska zakonodaja pa jim to znanje prepoveduje uporabljati. Predlog omnibusnega zakona vrača ureditev v prej veljaven sistem, ki je jasno določal pristojnosti glede na stroko posameznega projektanta in vodje gradnje.

POVEZANI ČLANKI:

• Je omnibusni zakon lahko sporen?
• Rešiti RTV Slovenija
• Prednostne naloge nove koalicije, ki se nakazuje po 24. aprilu, so že jasne
• Depolitizacija policije