Aleksandra Pivec označuje novinarje za psihične bolnike in izprijence

Predsednica Nove dežele se je odločila za taktiko obupanke, zaigrala je na karto žrtve in z njo poskuša mobilizirati sebi naklonjeno javnost, predvsem pa pomiriti svojo volilno bazo

Aleksandra Pivec, protežiranka političnega vodstva RTV Slovenija, se je odločila, da stopi v akcijo proti »medijskemu imperiju«, ki ji greni življenje. Podobno kot Rok Snežič ima v želodcu portal Necenzurirano, ki je razkril sumljive okoliščine njenega bivanja v Vili Šmartinka.

Predsednica Naše dežele se je odločila za taktiko obupanke, zaigrala je na karto žrtve (victim playing) in z njo poskuša mobilizirati sebi naklonjeno javnost, predvsem pa pomiriti svojo volilno bazo. Kot večkrat ponavljam, je victim playing klasična psihopropagandna tehnika Janševe oblasti, skrajno popularna in tudi učinkovita, zato sploh ne preseneča, da je stranka Naša dežela, osumljena jasne namembnosti v svojem obstoju in satelitske funkcije, prevzela identične vzvode v rabi psihoretorike, s katerimi operira največja koalicijska stranka. Aleksandra Pivec je na tviterju z udarno grafiko udarila proti novinarjem in medijem v lasti mogotca Martina Odlazka, kajti napadi nanjo so po njenem presegli vse meje:

»Medijski imperij z znatnim vplivom na slovensko javnost je zopet v akciji. Morda niste vedeli, a v njem domujejo mediji, ki ste jih ali jih še berete/ poslušate in jim celo verjamete. Mednje spadajo: http://necenzurirano.si , Salomonov oglasnik, športni dnevnik Ekipa, SN in skoraj 30 revij kot Zarja/Jana, Vklop/Stop ter številni ugankarji. Pod isto streho spada še televizija Veseljak, največji posamični lastnik družbe RGL, izdajatelja 19-ih radijskih postaj pod blagovnimi znamkami RGL, Salomon in Aktual. Salomon je del medijske skupine Media24, ki med drugim izdaja časopis Svet24 in ‘politični’ tednik Reporter.«

Apel proti zlorabi novinarskega poslanstva

Pri tem je političarka, ki jo bremeni vrsta afer in zaradi njih nikoli ni želela oditi iz politike, najbrž ugotovila, da bi lahko afera Vila Šmartinka usodno vplivala na njen tako zaželeni come-back in je zato zaigrala na karto protesta proti novinarskim zlorabam. Ona je žrtev, ki jo mučijo, čeprav je sama tista, ki se je branila stopiti pred kamere in pokazati račune glede najemnine z argumentom, da pravega lastnika stanovanja ne želi razkriti.

»Nimam vpliva na medije, verjamem pa v medijsko svobodo. A, ko se ti zgodi to kar se dogaja meni in mojim bližnjim, dejansko ugotoviš , da meja do katerih te mučijo, ni. Zato vas prosim, da delite to objavo kot protest zlorabi novinarskega poslanstva in slovenske javnosti.«

Aleksandra Pivec

Kasneje so v njenem štabu sicer ugotovili, da je zanjo vendarle bolje, če to stori kar sam lastnik. Še več, čeprav je njen tesen sodelavec Andrej Prebil celo namestnik Programskega sveta RTV Slovenija, kjer je po novem s svojo stranko protežiranka, se je zvito pridušala, da vpliva na medije nima: »Nimam vpliva na medije, verjamem pa v medijsko svobodo. A, ko se ti zgodi to kar se dogaja meni in mojim bližnjim, dejansko ugotoviš , da meja do katerih te mučijo, ni. Zato vas prosim, da delite to objavo kot protest zlorabi novinarskega poslanstva in slovenske javnosti.«

Borka proti psihičnim bolnikom

Pivčeva se je nato lotila statusa neresnic v medijih, kajti skrbi jo, da bi ljudje lažem verjeli. No, nas tudi. Še več, vere v laži so naučeni, je ugotovila, v takšnem medijskem komplotu proti njej pa trpijo njeni najdražji in zapisi ji, kot pravilno ugotavlja, nižajo možnosti za uspeh na volitvah: »Ker ljudje res verjamejo v te neresnice. Ker so napisane. Ker so jih tako učili. Z lažmi naslajajo slovensko javnost, grenijo življenje mojim najdražjim, meni in moji stranki pa jemljejo možnost dobrega rezultata na volitvah. Se borim proti psihičnim bolnikom ali izprijencem?«

Sintagmi »psihični bolniki« in »izprijenci« nas znova spomnita na najbolj nizkotne diskreditacijske označevalce za opis novinarjev, ki jih uporablja tisti, za katerega vsi sumijo, da k njemu politično gravitira: to je predsednik stranke SDS. V njegovem standardnem žargonu je, da novinarje zmerja z odsluženimi prostitutkami, prestituti, opankarskimi žurnalistkami, zarukanci in podobno. Čas je, da bi o njenih žalitvah kaj povedalo tudi Društvo novinarjev Slovenije.

»Ker ljudje res verjamejo v te neresnice. Ker so napisane. Ker so jih tako učili. Z lažmi naslajajo slovensko javnost, grenijo življenje mojim najdražjim, meni in moji stranki pa jemljejo možnost dobrega rezultata na volitvah. Se borim proti psihičnim bolnikom ali izprijencem?«

Aleksandra Pivec

Priden narod se mora upreti novinarjem

A ker ji to ni bilo dovolj, je političarka posegla po še eni sočni metafori: novinarji ji puščajo kri, zato povzročajo trpljenje nedolžnih. Končno pa svoj zapis na tviterju končuje z domoljubnim apelom poštenim Slovencem:

»V vsakem primeru se to puščanje krvi in trpljenje nedolžnih mora ustaviti za vselej. Prosim vas, da stopimo v akcijo. Slovenci se radi pohvalimo, da smo priden in pošten narod. Zdaj je čas, da ustavimo, tiste, ki to niso. Mene ne bodo ustavili.«

Nezaustavljiva političarka v populističnem slogu, prirejenem kognitivni shemi njene volilne baze, napoveduje vendeto novinarstvu. Za svoj projekt maščevanja pa potrebuje priden in pošten narod. Kako bo s poštenim narodom ustavila medije in tiste novinarje, ki razkrivajo sumljive okoliščine, povezane z njenim finančnim položajem, kar se sliši kot grožnja, zaenkrat ne vemo. Pa bi jo novinarji, kot apeliram ves čas, lahko vprašali.

Resnica je torej ravno nasprotna od te, ki jo sugerira: namesto da bi ona ustavljala novinarje, bi oni z zoprnimi vprašanji morali ustavljati njo. In to je tisto, česar se najbolj boji. Bodo zmogli?

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**