Užgi po karfijoli!

Restavracija Olga
Moste 1e, Moste pri Komendi
Tel.: 051 263 424
Pri Olgi kuhajo od torka do sobote od 11. do 22. ure; ob nedeljah končajo ob 17. uri, ob ponedeljkih pa počivajo.

Ambient:
na polno in z občutkom za trendovske podrobnosti iz gostilne v restavracijo predelan prostor

Napitki:
dobro selekcionirana vinska karta, na kateri se najdejo tudi perlice, kot je batičev beli angel s ceno, praktično enako trgovski; pohitite, dokler traja

Vegetacija:
pohvalno, da se ustvarjalnost ne neha pri mesu in ribah, ampak jo aplicirajo tudi na rastlinje

Dostopnost:
lastno parkirišče in dostop za gibalno ovirane

Fino:
široki rezanci z vongolami
zamisli za zelenjavne jedi

Ne tako fino:
dimljena/pečena cvetača

Karpačo zelene je stal 9, hobotnica v solati 10, njoki z jelenovim golažem 11, morski široki rezanci 13, zapečena cvetača 18, ramstek 22, jabolčna terina 4,8, limonin tart pa 5,5 evra.

»A mislite, da gre za furmansko postojanko?« je med preštevanjem tovornih vozil, ki se mimo restavracije Olga furajo v bližnjo komendsko logistično industrijsko cono in iz nje, zanimalo zapisnikarja tokratne Konzumove odprave. Odgovor je dobil že takoj, ko je pogled usmeril proti stropu iz umetelno vzorčenega masivnega lesa, ki pokriva teraso po trendovskih usmeritvah za gostinske objekte zgornjega razreda prenovljene nekdaj gostilne, zdaj restavracije.

Olga zagotovo ni furmanski plac, bržkone čez dan cilja bolj na okravatano uslužbenstvo, zvečer pa na ne čisto vsakdanja druženja manjših ali večjih skupin. Ker smo se na lokacijo prikotalili zgodaj popoldne, nam je natakarski profi stare šole najprej prinesel skrajšan kosilniški jedilnik, ko pa je opazil naše mencanje in lačne oči, je brž razprl opcije z obsežnejšim, številnih (tudi po rastlinojedskih kriterijih) zanimivih postavk polnim jedilnim listom. Že tanko nalistan, v fletno pahljačo zložen karpačo iz okisanega gomolja zelene, postrežen z zmletim avokadom in bučnim oljem, bi bil presežek, če bi oni jesih, v katerem so gomolj namakali, s čim odišavili in v izogib ekstremnemu skupvlečenju žnablov vsaj malo razredčili. Podobna zagata – neujemanje med zamišljenim in realiziranim – se jim je pripetila še pri eni zelenjavni jedi: celo glavo cvetače spečejo, jo karakterno osmodijo, položijo na kremo iz rdeče pese, dodajo malo bele omake s tartufi in jo tik pred strežbo pod stekleno klošo še zadimijo s timijanom. Reč je vau po zamisli in po prezentaciji, a kaj, ko je cvetača ostala napol surova, krema iz rdeče pese pa ne dovolj fino zmleta, da bi bila res krema.

Mimo teh dveh izvedbenih kiksov sicer velja Olgine kuharje kar izdatno pohvalno potrepljati po ramenu: za sočno, mehko in elegantno, na listih mlade špinače postreženo hobotnično solato, za široke, na zob kuhane domače rezance z minimalistično opremo sladkih kozic, sočnih vongol in frišnosti vinske redukcije; za puhaste krompirjeve njoke, ki pa so vseeno imeli dovolj značaja, da so nosili do konca zmehčan jelenov golaž, presekan z borovnicami, in navsezadnje za v nulo pečen ramstek, ki ga – hecno, a učinkovito – pred strežbo vzdolžno razpolovijo, mu dodajo na žaru dodobra zapečene mlade korenčke in zelene šparglje ter kreften mesni zos, ojačan s precejšno količino čebule. V kategorijo zelo všečnega uvrščamo še zanimivo jabolčno terino, pri kateri tanke lističe jabolka med dušenjem zlima karamelno vezivo iz masla in sladkorja, na zapečene meringe, podrt biskvit in kupčke limonine kreme razstavljeno limonino pito pa smo raje dali v predal pozabe.

Drobni izvedbeni felerčki nikakor ne morejo zasenčiti splošnega vtisa, da je restavracija Olga zanimivo odkritje, prijetno presenečenje in dobrodošla popestritev gostinske ponudbe na jugovzhodnem robu Gorenjske. Nič ne bi imeli proti večji količini tega in takega, prosimhvala!