Nacionalizacija zasebnega interesa

V Novem mestu obstaja Fakulteta za industrijski inženiring, ustanovila sta jo novomeški šolski center in občina. Gre za zasebni izobraževalni zavod s študijskimi programi, povezanimi z inženiringom in avtomobilsko industrijo. Fakulteto v letošnjem letu obiskuje 105 študentov, šolnina pa znaša med 2580 in 4200 evrov, odvisno od stopnje študija. Vladni poslanci imajo s fakulteto velike načrte, prizadevajo si, da bi jo preoblikovali v javni zavod, v predlogu je za preoblikovanje predvidenih 1,6 milijona evrov.

Če bo ta predlog v parlamentu sprejet, bo to še ena izmed etap na poti do nove javne univerze v Novem mestu, opozicija je sicer vložila zahtevo za posvetovalni referendum, ki naj bi vsaj do volitev zadržala statusno preoblikovanje fakultete. Namero o tem je avgusta 2021 sprejela vlada, akreditacijski postopek pa vodi Matej Makarovič, podpornik stranke SDS. Na koncu mora vlogo za novo univerzo potrditi še Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu.

Nova univerza ne more nastati sama od sebe. Poleg že omenjene fakultete za industrijski inženiring naj bi se univerzi pridružili še Visoka šola za upravljanje podeželja GRM in Fakulteta za informacijske študije. Prva je bila nekoč zasebna institucija, vendar je oktobra lani parlament, podobno kot namerava sedaj, zasebni zavod preoblikoval v javnega. Nekdanji dekan te šole je Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo iz kvote DeSUS, ki pa je mirno podprl Janševo vlado, sedaj pa v Ljubljani kandidira za stranko NSi. Tretja članica nastajajoče univerze je Fakulteta za informacijske študije, zdaj še samostojni javni visokošolski zavod, ki je nastal malo pred volitvami leta 2008, v času poslavljanja prve Janševe vlade. To fakulteto obiskuje malo manj kot 300 študentov, njen dekan je Matej Makarovič, v senatu sedi tudi Borut Rončević.

Ena univerza v Novem mestu že obstaja, a gre za zasebno ustanovo s štirimi zasebnimi fakultetami in akreditiranimi programi. Sedaj torej vlada želi ustanoviti še eno novo, javno. Ta bi bila v dvomilijonski Sloveniji že četrta javna univerza, poleg že omenjene zasebne novomeške univerze pa obstaja še zasebna univerza v Novi Gorici in prav tako zasebna Jambrekova Nova univerza.

Jana Javornik je bila lani še generalna direktorica direktorata za visoko šolstvo na ministrstvu za izobraževanje. Ker sta skupaj z Juretom Gašparičem, ki je bil državni sekretar na istem ministrstvu, nasprotovala ambiciozni politiki Janševe vlade na področju visokega šolstva, sta bila razrešena. In vlada lahko danes z nepremišljenim podružbljanjem pod krinko uvajanja konkurenčnosti razgrajuje znanstveni sistem. »Zimzeleni argument zagotavljanja kohezije in regionalnega razvoja ne temelji na resnih analizah, ali je javni interes ustrezno varovan; tega si pripravljajo kar pobudniki sami. S tem tudi ne spoštuje osnovne paradigme, da se svet znanosti ne začne in ne konča na lokalnem pragu – znanost lahko vpliva na razvoj zgolj, če je močna in povezana. Za ostalo so tu razvojni oddelki podjetij.« Smo torej brez odgovorne države, katere naloga je bdeti nad sistemom in zagovarjati javni interes, ne pa zasebnega. »Namesto podpore lokalnemu razvoju smo priča zasledovanju ’preživetvene catch-the-cash’ logike. Ni namreč toliko problem v tem, komu delijo javna sredstva, kot v tem, kako jih delijo in kako pri tem sodeluje tudi del parlamenta,« je Jana Javornik povedala za Mladino.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>